Zdravje v Pomurju: Pa saj ni vse tako črno

Drago Vogrinčič je novinarki spletnega medija podcrto.si naravnost povedal, kaj si misli o teh statistikah. »Jaz na to statistiko zelo malo dam,« meni Vogrinčič. »Vem, da je to lahko prirejena zgodbica, ker so aksiomi odvisni od načina vzorčenja in pristopa,« je odločen župan.

»Za zdravstvo je poskrbljeno«

Kot pravi župan je zdravstvo v občini zelo dostopno:

»Kar se tiče zdravja, imamo v občini Cankova vse poskrbljeno,« pravi župan Vogrinčič. »Imamo ambulanto splošne medicine in zdravnico, koncesijo je dala občina, poleg zdravnice imamo tudi zobozdravnico, imamo lekarno in občina podpira tudi vsa humanitarna društva in organizacije.«

A težava ne leži v dostopnosti do zdravja. Vogrinčič opozarja, da govori kot laik in kot župan, ki si domišlja, da pozna dušo svojega občana, a prepričan je, da je splošno zdravstveno stanje v Cankovi odraz nekega splošnega socialno-ekonomskega stanja v okolju.

Cankova si je neslaven naslov najmanj zdrave slovenske občine izborila v konkurenci sosednjih občin. Sledijo Rogašovci, Dobrovnik in Turnišče. Občine v Prekmurju bi zasedle vsa mesta na lestvici top deset, če se na deseto mesto ne bi vrinil Zavrč.

Zdravstveno stanje v Prekmurju je po podatkih NIJZ slabše skoraj v vseh kazalnikih – več je srčne kapi in možganske kapi, več je prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, nadpovprečno veliko ljudi se zdravi zaradi duševnih bolezni in največ ljudi prav v Prekmurju prejema zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka.

Predstavnici za zdravje ni vse tako črno

A predstavnici NIJZ Murska Sobota, Tatjani Krajnc-Nikolić, se stanje ne zdi posebej zaskrbljujoče. »Pa saj ni vse tako črno! Ne želim govoriti o tem, da je v Pomurju najslabše,« pove Tatjana Krajnc-Nikolić.

»Ker gledam na stvari s pozitivnega vidika in želim izpostaviti to, kar je pozitivno,« dodaja predstavnica.

Kot pozitivne dejavnike Tatjana Krajnc-Nikolić izpostavi predvsem zmanjšanje stopnje obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi v Pomurju, čeprav je ta še vedno višja od povprečja, in pa odzivnost na preventivne presejalne programe.

A tako odzivnost na preventivni program preprečevanja raka na materničnem vratu Zora kot raka na debelem črevesju Svit, sta v Pomurju med najnižjimi v Sloveniji. Najbolj izstopa najbolj severovzhodna slovenska občina, Hodoš, kjer je odzivnost na program Zora 50-odstotna, odzivnost na program Svit pa celo nekaj več kot 40-odstotna, kar je celo najmanj v državi.

Premalo telesne aktivnosti

Danes niti Prekmurje niti Pomurje na splošno glede na slovensko povprečje po zaužitem alkoholu ne izstopa. Ne moremo pa izključiti možnosti, da tradicionalna kultura pitja ne kaže posledic na zdravje tudi sedaj, leta kasneje, niti da so jo povsem opustile starejše generacije. 

Prekmurje ne izstopa niti po številu kadilcev, naslednjem kazalniku, ki ga zdravstvena stroka povezuje z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Močno pa izstopa po prenizki telesni aktivnosti in po debelosti.

Da je v Prekmurju premalo telesne aktivnosti, je Nacionalni inštitut za javno zdravje s pomočjo raziskav in terenskih opažanj prepoznal že leta 2001. Takrat je tedanja predstavnica NIJZ Murska Sobota Branislava Belovič zastavila program »Živimo zdravo«, s katerim je želela izboljšati informiranost o pomembnosti zdrave prehrane in rednega gibanja in tako izboljšati življenjski slog predvsem vaškega prebivalstva. Program je potekal v vseh občinah v Pomurju, in to vsako leto. V posameznem letu se je v eni občini izvedlo med deset in štirinajst delavnic.

Telesni fitnes otrok podpovprečen

Program je bil smiseln in strokoven, pove Tatjana Krajnc-Nikolić, zato je bil tudi zelo dobro obiskan. Obiskanost se pozna tudi na statistikah: kljub temu, da je telesni fitnes otrok, ki ga meri NIJZ, v skoraj vseh prekmurskih občinah še vedno podpovprečen, je število odraslih, ki se gibajo, v Pomurju nadpovprečno, pove Tatjana Krajnc-Nikolić.

Zdravnica Branislava Belovič je leta 2016 odšla v pokoj in sedaj se program ne izvaja več. »Ker ni zanimivo poslušati vedno istega,« razloži Tatjana Krajnc-Nikolić: 

»S časom smo bili prisotni v večini našega okolja v Pomurju in potem, čez nekaj časa, moraš spremeniti obliko delovanja.«

V občino samo na povabilo

Zato so spremenili fokus delovanja: promovirajo predvsem programe, ki se poenoteno izvajajo po Sloveniji. Sodelujejo z vrtci, šolami, promovirajo program preprečevanja srčno-žilnih bolezni in izvajajo tri preventivne presejalne programe. Z občinami še vedno sodelujejo, a po večini na vabilo občine. »Ker se ne moreš vsiljevati,« pove Tatjana Krajnc-Nikolić.

Vse večje dogodke NIJZ namreč organizira v večjih mestih.

Niso pa več sistematično prisotni v vseh obrobnih občinah:

 »Mi vsako občino povabimo k sodelovanju, potem pa je odvisno od občine. Določene so bolj odzivne in smo zato bolj prisotni, druge občine … mogoče jim ni prioriteta,« pove Tatjana Krajnc-Nikolić.

Po njenih besedah v teh občinah iščejo druge načine sodelovanja. Prisotni so preko vrtcev, šol ali humanitarnih organizacij.

Cankova in NIJZ lani nista sodelovala

A medtem ko vsi zagotavljajo, da so pripravljeni sodelovati, do konkretnih projektov vseeno ne pride. Tako recimo na NIJZ Murska Sobota zagotavljajo, da vsaki občini posebej pošljejo elektronsko pošto s ponudbo za sodelovanje. Župan Cankove Drago Vogrinčič prav tako zagotovi, da se vsakemu povabilu odzovejo in da v občini sprejmejo vse, ki so pripravljeni občane izobraziti o skrbi za zdravje. A Nacionalni inštitut za javno zdravje in občina Cankova v preteklem letu nista sodelovala.

Izvorni prispevek Zdravje v Prekmurju: revščina in bolezen z roko v roki lahko v celoti preberete na spletnem portalu Podcrto.si