FOTO: Vila, ki je spremenila podobo mesta – zgodba Keršovanove vile v Murski Soboti

Franc Novak, eden najpomembnejših prekmurskih arhitektov 20. stoletja, se je rodil leta 1906 v Murski Soboti. 

Osnovno šolo je obiskoval v Murski Soboti, nato pa se je vpisal v meščansko šolo. Zaradi burnih političnih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne je šolanje nadaljeval in leta 1921 zaključil na Madžarskem. 

Po vrnitvi je tri leta opravljal zidarsko vajeništvo pri stricu Francu Novaku, prav tako gradbenem mojstru.

Leta 1924 se je vpisal na delovodsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil dve leti pozneje. V času šolanja je sodeloval tudi pri gradnji znamenite Plečnikove cerkve v Bogojini. Nato je med letoma 1926 in 1930 obiskoval srednjo tehnično šolo v Ljubljani.

Čeprav bi lahko nadaljeval študij v Ljubljani, ga je bolj privlačil Dunaj, tedanje pomembno evropsko središče arhitekture. 

Novaku je pri nadaljnjem izobraževanju pomagala skupina premožnih Sobočanov, ki so mu z naročili družinskih vil omogočili financiranje študija. Sprva je odšel v Prago, a se je kmalu preselil na Dunaj, kjer se je leta 1930 vpisal na Akademijo za umetnost in študiral arhitekturo pri Petru Behrensu, enem vodilnih predstavnikov moderne arhitekture.

Že v času študija so nastala njegova prva pomembna dela, ki jih danes uvrščamo v prvo ustvarjalno obdobje med letoma 1931 in 1937. Takrat je nanj močno vplivala Behrensova arhitekturna misel. 

Njegove stavbe zaznamujejo ravne strehe, gladke fasade brez okrasja, preproste geometrijske oblike, polkrožni balkoni in terase, velika okna ter jasna funkcionalna razporeditev prostorov. Posebno pozornost je namenjal povezavi arhitekture z okolico, pri čemer so bile vrtne ograje in zunanje ureditve sestavni del celotne zasnove.

Med najpomembnejša dela tega obdobja sodi Keršovanova vila v Murski Soboti, zgrajena leta 1931 za soboškega bankirja Keršovana. 

Vila, ki stoji na današnji Mladinski ulici, velja za enega najčistejših primerov moderne arhitekture v Prekmurju. Ker je bila zgrajena na takrat še nepozidanem območju, je imel arhitekt veliko ustvarjalne svobode. 

Stavbo odlikujejo ravna streha, odsotnost ornamentov in premišljena razporeditev oken, ki ustvarjajo ritem fasade.

Novak je sledil načelom evropskega modernizma in se oddaljil od tradicionalne ljudske arhitekture.

Tloris vile je funkcionalno razdeljen na dnevni del v pritličju in spalne prostore v nadstropju. Streha je zasnovana kot terasa za počitek in druženje, ob njej pa je bil predviden tudi prostor za služkinjo. Pri oblikovanju je arhitekt upošteval orientacijo stavbe, saj je največ oken obrnjenih proti jugu, medtem ko so na severni strani umeščeni servisni prostori, kot so stopnišče, kopalnica in stranišče.

Po vrnitvi z vojaškega služenja leta 1934 je Franc Novak začel delovati tudi na področju urbanizma. 

Na občini Murska Sobota je sodeloval pri urejanju Trubarjevega drevoreda, grajske ploščadi in drugih pomembnih javnih prostorov ter s svojim delom pomembno zaznamoval podobo mesta.

Novak velja za enega ključnih ustvarjalcev moderne arhitekture v Prekmurju. S svojim delom je v Mursko Soboto prinesel sodobne evropske arhitekturne smernice in pustil trajen pečat v prostoru, ki ga lahko občudujemo še danes.