Občina Hodoš brez primerov, Kobilje na vrhu.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je na platformi Zdravje v občini objavil najnovejše podatke o zdravstvenem stanju prebivalcev slovenskih občin.
Med kazalniki, ki razkrivajo zdravstveno sliko lokalnih okolij, je tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi pri prebivalcih, starih od 35 do 74 let.
Podatki za leto 2026, ki temeljijo na petletnem povprečju, kažejo, da se je pomursko povprečje v primerjavi z objavo leta 2016 izboljšalo. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v regiji padla z 2,70 na 2,31 primera na tisoč prebivalcev, kar predstavlja 14,4-odstotno zmanjšanje.
Kljub splošnemu izboljšanju so razlike med občinami precejšnje.
Po najnovejših podatkih nacionalnega inštituta je med pomurskimi občinami najvišjo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi pri prebivalcih, starih od 35 do 74 let, zabeležilo Kobilje, kjer znaša 7,54 primera na tisoč prebivalcev, kar občino močno loči od preostale regije.
Sledijo Razkrižje z 2,81 primera na tisoč prebivalcev, Radenci z 2,75, Gornja Radgona z 2,70 in Lendava z 2,64 primera na tisoč prebivalcev.
Nad pomurskim povprečjem, ki znaša 2,31 primera na tisoč prebivalcev, so še Apače (2,62), Cankova (2,61), Moravske Toplice (2,60), Beltinci (2,59), Murska Sobota (2,51), Šalovci (2,46), Puconci (2,45), Kuzma (2,34) ter Sveti Jurij ob Ščavnici in Tišina, kjer stopnja znaša po 2,33 primera na tisoč prebivalcev.
Pod regijskim povprečjem so se uvrstili Veržej (2,17), Rogašovci (2,13), Dobrovnik (2,12), Odranci (2,11), Črenšovci (1,99), Gornji Petrovci (1,93), Ljutomer (1,89), Turnišče (1,72) in Križevci (1,61 primera na tisoč prebivalcev).
Najnižje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi so zabeležili v Veliki Polani, kjer znaša 0,78 primera na tisoč prebivalcev, ter v občini Grad z 0,62 primera na tisoč prebivalcev.
Poseben primer je občina Hodoš, kjer v obravnavanem obdobju niso zabeležili nobene bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi, zato stopnja znaša 0,00.
Slovensko povprečje znaša 1,86.
Bolezni srca in ožilja so še vedno med najpogostejšimi vzroki smrti in obolevnosti v Sloveniji. Največ smrti in trajnih posledic povzročata prav srčna in možganska kap.
Strokovnjaki poudarjajo, da je zmanjševanje tveganja v veliki meri povezano z zdravim življenjskim slogom, redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano, opuščanjem kajenja in pravočasnim odkrivanjem dejavnikov tveganja.
