Gibalno neučinkoviti in predebeli. Takšni naj bi bili po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje otroci v Prekmurju.
Ob pomanjkanju gibanja razlogi za debelost običajno tičijo tudi v prehrani, zato se ne moremo izogniti vprašanju: kakšno hrano sploh uživajo otroci v Prekmurju?
Za zdravo prehrano zmanjkuje časa
Še posebej zaskrbljujoči so rezultati na podeželju, kjer bi pravzaprav pričakovali več zdravega načina življenja. V prizadetih občinah zaskrbljujoče rezultate pripisujejo predvsem sodobnemu življenjskemu slogu, ugotavljajo pa tudi, da v lokalni kulinariki prevladujejo močne, kalorične jedi.
Tudi starši ob vse bolj natrpanih urnikih in vsakdanjih obveznostih vse manj časa namenijo privzgoji načel zdrave prehrane in pripravi zdravih jedi. Marsikateremu otroku tako edino srečanje z uravnoteženo prehrano predstavljajo prav obroki v vrtcu ali šoli, ki jo obiskuje.
Pri jedeh, ki jih pripravljajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi navsezadnje upoštevali smernice zdravega prehranjevanja. A če primerjamo jedilnike zavodov na podeželju s tistimi iz mestnega okolja, kmalu ugotovimo, da tudi tukaj prihaja do razlik.
V koraku s časom?
Opaziti je namreč, da se na podeželju v preteklih letih ni prav veliko spremenilo. Posebej groznih razmer in poraznih jedilnikov jim sicer ne gre očitati, a tudi sledenja trendom na področju zdrave prehrane ni videti, otrokom pa povečini še vedno ponujajo enake jedi kot v naši mladosti.
Drugače je v nekaterih večjih, predvsem mestnih vrtcih in šolah, kjer otroci uživajo nekoliko bolj inovativne in zdrave jedi, ob katerih se še marsikateremu odraslemu pocedijo sline. Kdaj ste si recimo zadnjič privoščili čičerikin namaz s pečenim korenčkom, cvetačno kremno juho z bio kvinojo ali govedino v timijanovi omaki?
Razlika morda ne preseneča toliko, če upoštevamo, da pri sestavi jedilnikov v večjih zavodih sodeluje strokovno usposobljen kader.
Medtem ko večji vrtci in šole zaposlujejo tudi živilske tehnologe, ki skrbijo za uravnoteženo prehrano, so ti v vaškem okolju prej izjema kot pravilo, saj si jih zavod z manjšim številom otrok oziroma oddelkov bistveno težje privošči.
Zelenjava in beljakovine rastlinskega izvora
Živilska tehnologinja, zaposlena v enem od prekmurskih vrtcev, nam je povedala, da prehrano v VIZ vodi organizator prehrane, ki ima za opravljanje te funkcije ustrezno izobrazbo, na primer univerzitetnega diplomiranega živilskega tehnologa.
»Njegova naloga je, da načrtuje in organizira prehrano otrok v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo normativne vrednosti za energijski in hranilni vnos za različne starostne skupine,« razlaga naša sogovornica.
Tako med drugim načrtuje obroke in pripravo hrane ob upoštevanju režima prehrane in otroških prehranskih navad, izvaja postopek nabave hrane preko javnih naročil, dejaven pa je tudi pri izobraževanju otrok ter strokovnih delavcev glede zdravega načina prehranjevanja.
Kot je še povedala organizatorka prehrane, otrokom v njihovem vrtcu nudijo mešano, uravnoteženo prehrano in v jedilnike vključujejo različna živila iz vseh skupin živil:
»Poudarek dajemo uživanju zadostne količine zelenjave ter beljakovin rastlinskega izvora (stročnice). Posebej smo pozorni, da v jedilnik vključujemo čim več sezonskih živil lokalnih dobaviteljev.«
Čim manj sladkorja in soli
Pri pripravi uporabljajo predvsem osnovne surovine in ne industrijsko pripravljenih polizdelkov, s čimer se izognejo uživanju večjih količin sladkorja, soli in aditivov. Prav tako uporabljajo le naravne začimbe brez umetnih dodatkov, za kuhanje in za solate pa uporabljajo olja, bogata z omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami (repično olje, oljčno olje, bučno olje).
Enkrat tedensko otrokom ponudijo tudi ribo, sladice pripravljajo izključno sami, za zajtrk pa pripravljajo domače sadne in zelenjavne namaze. Za pitje medtem otrokom čez dan namesto sadnih sokov in sirupov ponudijo le vodo, vodo z dodatkom svežega limoninega soka oziroma nesladkane čaje.
Otrokom približati zdravo prehrano torej ni nemogoče. Vprašanje je le, koliko sredstev in možnosti temu namenimo, predvsem pa, kdaj bomo podoben pristop ubrali tudi tam, kjer najbolj šteje – v svojih domovih.
