Ob pomanjkanju gibanja razlogi za debelost običajno tičijo tudi v prehrani, zato se ne moremo izogniti vprašanju: kakšno hrano sploh uživajo otroci v Prekmurju?
Za zdravo prehrano zmanjkuje časa
Še posebej zaskrbljujoči so rezultati na podeželju, kjer bi pravzaprav pričakovali več zdravega načina življenja. V prizadetih občinah zaskrbljujoče rezultate pripisujejo predvsem sodobnemu življenjskemu slogu, ugotavljajo pa tudi, da v lokalni kulinariki prevladujejo močne, kalorične jedi.
Tudi starši ob vse bolj natrpanih urnikih in vsakdanjih obveznostih vse manj časa namenijo privzgoji načel zdrave prehrane in pripravi zdravih jedi. Marsikateremu otroku tako edino srečanje z uravnoteženo prehrano predstavljajo prav obroki v vrtcu ali šoli, ki jo obiskuje.
Pri jedeh, ki jih pripravljajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi navsezadnje upoštevali smernice zdravega prehranjevanja. A če primerjamo jedilnike zavodov na podeželju s tistimi iz mestnega okolja, kmalu ugotovimo, da tudi tukaj prihaja do razlik.
V koraku s časom?
Opaziti je namreč, da se na podeželju v preteklih letih ni prav veliko spremenilo. Posebej groznih razmer in poraznih jedilnikov jim sicer ne gre očitati, a tudi sledenja trendom na področju zdrave prehrane ni videti, otrokom pa povečini še vedno ponujajo enake jedi kot v naši mladosti.
Drugače je v nekaterih večjih, predvsem mestnih vrtcih in šolah, kjer otroci uživajo nekoliko bolj inovativne in zdrave jedi, ob katerih se še marsikateremu odraslemu pocedijo sline. Kdaj ste si recimo zadnjič privoščili čičerikin namaz s pečenim korenčkom, cvetačno kremno juho z bio kvinojo ali govedino v timijanovi omaki?
Razlika morda ne preseneča toliko, če upoštevamo, da pri sestavi jedilnikov v večjih zavodih sodeluje strokovno usposobljen kader.
Medtem ko večji vrtci in šole zaposlujejo tudi živilske tehnologe, ki skrbijo za uravnoteženo prehrano, so ti v vaškem okolju prej izjema kot pravilo, saj si jih zavod z manjšim številom otrok oziroma oddelkov bistveno težje privošči.
Zelenjava in beljakovine rastlinskega izvora
Živilska tehnologinja, zaposlena v enem od prekmurskih vrtcev, nam je povedala, da prehrano v VIZ vodi organizator prehrane, ki ima za opravljanje te funkcije ustrezno izobrazbo, na primer univerzitetnega diplomiranega živilskega tehnologa.
»Njegova naloga je, da načrtuje in organizira prehrano otrok v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo normativne vrednosti za energijski in hranilni vnos za različne starostne skupine,« razlaga naša sogovornica.
Tako med drugim načrtuje obroke in pripravo hrane ob upoštevanju režima prehrane in otroških prehranskih navad, izvaja postopek nabave hrane preko javnih naročil, dejaven pa je tudi pri izobraževanju otrok ter strokovnih delavcev glede zdravega načina prehranjevanja.
Kot je še povedala organizatorka prehrane, otrokom v njihovem vrtcu nudijo mešano, uravnoteženo prehrano in v jedilnike vključujejo različna živila iz vseh skupin živil:
»Poudarek dajemo uživanju zadostne količine zelenjave ter beljakovin rastlinskega izvora (stročnice). Posebej smo pozorni, da v jedilnik vključujemo čim več sezonskih živil lokalnih dobaviteljev.«
Čim manj sladkorja in soli
Pri pripravi uporabljajo predvsem osnovne surovine in ne industrijsko pripravljenih polizdelkov, s čimer se izognejo uživanju večjih količin sladkorja, soli in aditivov. Prav tako uporabljajo le naravne začimbe brez umetnih dodatkov, za kuhanje in za solate pa uporabljajo olja, bogata z omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami (repično olje, oljčno olje, bučno olje).
Enkrat tedensko otrokom ponudijo tudi ribo, sladice pripravljajo izključno sami, za zajtrk pa pripravljajo domače sadne in zelenjavne namaze. Za pitje medtem otrokom čez dan namesto sadnih sokov in sirupov ponudijo le vodo, vodo z dodatkom svežega limoninega soka oziroma nesladkane čaje.
Otrokom približati zdravo prehrano torej ni nemogoče. Vprašanje je le, koliko sredstev in možnosti temu namenimo, predvsem pa, kdaj bomo podoben pristop ubrali tudi tam, kjer najbolj šteje – v svojih domovih.
Komentarji (14)
Šolski in vrteški jedilnik je tu še najmanj kriv. Hrana je tu bolj raznolika, kot jo pa lahko ponudijo starši iz različnih razlogov. Razen tega so pa obroki bolj "zmerni". Razlogi za debelost otrok so drugje. Največji vpliv imajo navade staršev. Faktor št. 1: sladke pijače. Malo si prečitajte koliko sladkorja je v gaziranih pijačah in sokovih. Do 1/3 steklenice/plastenke je sladkor. Faktor št. 2: neustrezna prehrana. Veliko staršev nima časa, ali pa se enostavno ne potrudi dajat otroku zdravo hrano, ampak hitro pripravljeno hrano, ocvrto hrano, z veliko preveč kalorijami. Vsakodnevni burgerji, pizze, pomfriji in kebabi enostavno niso uravnotežena prehrana. Faktor št. 3: tu so pa dosti krive tudi šole, ne samo starši. Otroke se že v nižjih razredih tako zalaga z učenjem in raznoraznimi izvenšolskimi dejavnostmi, da enostavno nimajo časa ali pa volje biti otroci. Enostavno preobremenjeni so in se jim ne ljubi še noret in divjat po pouku. Faktor št. 4: računalnik, televizija, tablica, pametni telefon... Omejit je treba dnevno rabo. Kalorije ne bodo šle nikamor, če se takoj po pouku otroci spravijo pred televizijo in ostanejo tam do večera. To so glavni dejavniki, pomemben je pa tudi vzor staršev, športna aktivnost, nakupovalne navade itn.. Seveda ne bi škodilo tudi, če bi se zdrava prehrana, sveže in lokalno pridelana hrana, bio ter eko hrana poudarjeno poučevala pri gospodinjstvu. Ta predmet uživa veliko premalo pozornosti. Nekoč so šole imele svoj vrt, kjer so otroci lahko videli, kako se pridela to, kar jim dajemo na krožnik. Je blo treba tud plet in okopavat. Dandanes pa je tega bolj malo.
Sam osebno se strinjam z vsem kar si napisal razen faktor št. 3 ti je pa zgrešeni. Sam osebno sem in še vedno najbolje funkcioniram, ko sem bil preobremenjen. Tudi danes, ko včasih delam po 12 h, še vedno zvečer najdem čas za kakšno uro teka ali kolesa. Tako, da govoriti o preobremenjenosti ni glih prav. Mislim celo, da bi otroci morali biti še bolj obremenjeni. To potrjuješ tudi z naslednjim faktorje. To je faktor št. 4, kjer pišeš o uporabi tablic in ostalih gadgetov. Za ta faktor so pa predvsem odgovorni starši, ki otroku že v zibelko položijo te stvari. Seveda je pa lažje otroka zaposliti na ta način kot pa ga odpeljati na sprehod v naravo ali kakršnokoli drugo dejavnost.
Ma kakšna prehrana, krivo je premalo gibanja pa nika drugo! V moji mladosti smo se cele dneve naganjali po celi vasi pa na igrišči, gnesden pa samo računalnik, tablice, pametni mobiteli, videoigrice, pa 200 kanalov na televiziji... Vejpa gnesden se deca kera so par hiš narazen doma, niti ne poznajo ka so cele dneve not zapreti. Samo to je krivo, pa nika drugo!
Se ne strinjam. Deca gnesden pogejo prejk preveč sladkarij pa ocvrejte hrane, pa beloga kruja z raznimi nutelami, kerih kalorična vrednost je takšna ka tista ena vra špilanja vni ne bi napravila neverjetne preobrazbe. Deci trbej omejiti v glavnon sladkarije, kerih v mojen otroštvi (20-25 let nazaj)nejsmo meli pune predale, ker neje bilo telko nizkocenovnih trgovin pa tak velke ponudbe kak gnesden.
znova se neka lapa brez faktov...in kak fajn ka se pa starčeke, pri kerih je debelost dosta vekše problem, spravlate na nekoga drugoga...pa računalniki in telefoni so kao problem...zakoj je pa te % debelih vekše pri starejšeh, keri so tehnološko menje pismene?
Ka je šaula,vrtec krijv? Krijve so starši, stari starši in podobno. Zlati primer moj vnuk, prijde k nan domov, oča njemi da milko, mati njemi davle cukre ker je mali vesejli kda ma cukre pa čokolado. Fulajo ga z gaustin sokon ker njemi breskev paše, te pa ka je buckasti. Al to nemren nikome dopovedati, ka 5 lejt staroga če fulaš s cukrame pa čokoladame se njemi pozna 10x bole kak odrasloj osebi. Če dejte pogej 2 kinderjajčki spigej pau litra gaustoga soka pa se nabaše s cukrame njemi je tau šok za tejlo. Saj pa kelko lidij maš ka si pogej 4 kockice čokolade za energijo? A maloga pa nafilate z sladkoron te pa se spitavati zakoj buckasti pa hiperaktiven.
Starše poslati na predavanje o zdravi prehrani. Pa nej, nejsan zafrustrejrani, pa svojoj deci mo tudi dau čokolado itd. Al do vodau tudi pilij. Pa kakšno čokoladico pa cuker ka se posladka. Nej pa ka zmažejo vse ka gej doma te pa se pojavi vprašanje zakoj je mali betežen, pa debeli, pa ka ne spij pa je hiperaktiven.
No mujra zdaj pa povej zakaj so starejši ljudje bolj debeli od mlajših?
Točna tak ge ...
Ka tou se takše pijtanja na sobotainfo postavlajo, ka bi se narod nad njimi zgražo? Poulek super-truper sladkih pijač, smokijof, cukrof pa čokolad de küjana govedina v šoli kriva? Takšni članki so žalitev za trud vrtcof pa šol pri zdravi prehrani, keri praktično ne ponujajo glavnih krivcof za debelost. Či bi deca doma tou geli ka gejo v šoli pa vrteci, te bi debelost za 90% spadnola.
Bole se pijtajmo kakšne kvalitete hrano jejo otroci v šoli pa vrtci. Nekda so v našen vrtci nabavlali kruh pri mlinopeki, vsaki den je bil druge vrste (črni, polnozrnati, koruzni...) zdaj je"socialni" narezani iz Ptuja, meso dobavla mesar iz Kranja, ki ene svinje ne kupi v Sloveniji, ampak direkt iz Španije, ge jih krmijo na "razne načine". Mlejko je maloverjetno vidlo slovensko kravo. Mislite ka je paradajz od Lušta, še dugo nede ampak iz Italije kjer raste na saniranih smetiščih.(spodaj se sprošča plin, ki vse skupaj ogreva), jabolka so od slovenskoga sadjarja, samo uvožena iz Poljske in še bi naštevali.. Tu je potreben razmislek nej samo slovenski zajtrk ..
poglejte jedilnik vrtca turnišče: čokolešnik, čokoladne kroglice, krof, hrenovke, marmeladni rogljiček, čokoladni posip, čokoladni namaz, puding, barni itd. v šoli za malenkost manj hudo
Bravo Turnišče, sladkorčki, sladkorčki in kalorije, pa še maščobe:-(((...vendar menim, da je takih vrtcev še posebej tistih, ki organizacijsko spadajo pod OŠ še več. Kakovost je pa itak vprašljiva, če se vse gleda skozi denar...poglejte samo na primer ribo panga. Tega človek ne more niti povohati, kaj šele da bi s slastjo pojedel...vonjave te pripravijo do .... zato...raje riba dva krat mesečno, pa takrat kakovostna.
Dober den lakota. Tak so pravile ene press tutašice da je bil na oblasti Janez Ivan Janša. Sakše den da san se v moćvaro pelo so na vali202 začnoli jutro s ten stavkon. DOber den LAKOTA: Deca so tak torej pred osmeme leti merli v vrtecaj, neeje bilo kruja kamoli zabila gor.
Torej je rešitev na dlani za eno 8 leto JANEZA IVANA JANŠO nazaj , ka pa nemo meli kaj za jesti, pa do deca pa šlank. Tak pravin, pa še naš murskovalovski vice mešter da pa doma ka de lejko glanckopf vice doj mlato.
Voj kak pogrešan te čase....
Samo, da dodam še nekaj!
V večini vrtcev se namazi pripravljajo v tamkajšnji kuhinji. Prav tako se pripravlja puding v vrtčevski kuhinji. Čokolešnik obstaja tudi polnozrnati, ravno tako pirin marmeladni rogljiček ... in se speče v vrtcu. Za razliko od večine šol, ki res vse naročijo in samo razdelijo.!!!
Poslužujem se naslednjega linka: file:///D:/Users/Vrtec3/Desktop/Brosura_Zdrava_otroska_prehrana_.pdf.
Toliko sem seznanjena sama, nekateri ste očitno bolj...
Starejše novice
