Pomurje brez večjega porasta vlog tujih delavcev.
V Sloveniji je konec leta 2025 delalo približno 145.000 tujih delavcev, kar predstavlja okoli 15,7 odstotka vseh zaposlenih.
Njihovo število nenehno narašča, medtem ko število domačih delavcev upada.
Največ tujcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjem obdobju pa se opaža tudi vse večji prihod delavcev iz Azije, zlasti s Filipinov.
Zaradi potreb gospodarstva po delovni sili so tujci postali pomemben del slovenskega trga dela, kar se odraža tudi v številu vlog za dovoljenja za prebivanje in delo.
Stanje v Pomurju
Kako je stanje v Pomurju, smo preverili na Upravni enoti Murska Sobota, kjer obravnavajo vloge tujcev za enotna dovoljenja za prebivanje in delo.
»Na Upravni enoti Murska Sobota je v letu 2025 za enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaprosilo 550 tujih delavcev,« je za Sobotainfo pojasnil načelnik Upravne enote Murska Sobota Dominik Šteiner.
Kot je še dejal Šteiner, se število teh vlog v zadnjem obdobju na murskosoboški upravni enoti ne povečuje. To pomeni, da se obseg tovrstnih postopkov trenutno ohranja na primerljivi ravni kot v preteklem obdobju.
Na Upravni enoti Murska Sobota največ prosilcev prihaja iz držav Zahodnega Balkana.
Med najpogostejšimi državami, iz katerih prihajajo tujci, ki zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in delo, so Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija.
Podatki zavoda za zaposlovanje
V Pomurju je bilo februarja letos 39.426 delovno aktivnih prebivalcev, med njimi pa 3117 tujcev, kar predstavlja 7,9 odstotka vseh zaposlenih v regiji.
Delež tujih delavcev tako ostaja pod slovenskim povprečjem, ki znaša 15,9 odstotka.
»Delež tujcev v Pomurju je pod slovenskim povprečjem, ki znaša 15,9 odstotka,« je pojasnila Stanislava Perčič, vodja Območne službe Murska Sobota pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kažejo, da povpraševanje po tujih delavcih v Pomurju ostaja visoko, predvsem v dejavnostih, kjer domače delovne sile primanjkuje.
Na območju murskosoboške območne službe je bilo leta 2025 izdanih 112 delovnih dovoljenj in 414 soglasij za zaposlitev tujcev. Že v prvih štirih mesecih leta 2026 pa so izdali 61 dovoljenj in 189 soglasij.
Največ delovnih dovoljenj so izdali za predelovalne dejavnosti, sledita gradbeništvo ter prevoz in skladiščenje.
Tudi pri soglasjih za zaposlitev tujcev izstopajo predelovalne dejavnosti, kjer so letos izdali največ soglasij. Veliko povpraševanje ostaja še v prevozu in skladiščenju, gradbeništvu ter gostinstvu.
Podatki kažejo, da pomursko gospodarstvo tuje delavce najbolj potrebuje v panogah, kjer že dalj časa primanjkuje domačega kadra, predvsem v proizvodnji, logistiki in gradbeništvu.
