Rituper v prisilni poravnavi računal na denar od Doma starejših Rakičan, tožilstvo zavrglo ovadbo

Družba Prekmurka, lastnica Hotela Diana v Murski Soboti, se je v postopku prisilne poravnave med drugim sklicevala na denar, ki naj bi ga prejela od Doma starejših Rakičan.

Ta argument se je pojavil v ugovoru podjetja Deri, ki ga vodi Dejan Rituper, lastnik in direktor Prekmurke.

Rituper je v ugovoru zatrjeval, da je Prekmurka sposobna pravočasno in v celoti poplačati vse obveznosti. Pri tem je navajal, da večina terjatev ne obstaja ali je že poravnana, podjetje pa naj bi imelo na voljo dovolj premoženja za poplačilo dolgov.

Med ključnimi navedbami je bila tudi domnevna visoka terjatev do Doma starejših Rakičan.

Ugovor prek drugega podjetja

Podjetje Deri je predlagalo, da sodišče postopek prisilne poravnave ustavi. V ugovoru je navajalo, da ima Prekmurka poleg terjatve do Doma starejših Rakičan tudi nepremičnino, vredno več kot osem milijonov evrov. Iz tega naj bi se lahko poplačale obveznosti do upnikov.

»Dolžnik ima visoko terjatev do Doma starejših Rakičan, ki zadostuje za poplačilo vseh obveznosti, prav tako se lahko poplača dolg iz kupnine za objekt, ki je ocenjen na preko osem milijonov evrov,« je bilo zapisano v ugovoru.

Deri je ob tem izpodbijal tudi obstoj posameznih terjatev. Med drugim je zatrjeval, da terjatev Ronnieja Christopherja Horvata ne obstaja ter da je potreben izbris iz zemljiške knjige.

Prav tako je navajal, da ne obstaja terjatev podjetja Pegas, pri čemer je omenjal domnevno ponarejen račun in postopek, ki naj bi se vodil v zvezi s tem.

Sodišče navedbam ni sledilo

Okrožno sodišče v Murski Soboti ugovora ni sprejelo. Sodišče je ugotovilo, da upnik svojih trditev ni podkrepil z dokazi. Navedbe o obstoju terjatev, vrednosti nepremičnin in neobstoju posameznih dolgov so bile ocenjene kot pavšalne.

Ob tem je poudarilo, da zgolj sklicevanje na domnevne finančne vire brez ustreznih dokazil ne zadostuje za ustavitev postopka.

Pomemben del odločitve je bil tudi naknadni predlog prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik. V njem je bil predlagan odlog plačila obveznosti do 48 mesecev. To je po presoji sodišča kazalo, da Prekmurka ni sposobna takojšnjega in celotnega poplačila upnikov.

Upravitelj opozarjal na skopo poročanje

Postopek prisilne poravnave se je zato nadaljeval. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je v drugem rednem poročilu opozoril, da je bil načrt finančnega prestrukturiranja vložen, vendar ni bil popoln. Sodišče je zato izdalo sklep o njegovi dopolnitvi.

Upravitelj je zapisal tudi, da Prekmurka podatke, potrebne za nadzor poslovanja, poroča skopo.

»Dolžnik upravitelju podatke v smislu razkritja informacij, potrebnih za nadzor poslovanja, poroča skopo, niti ne pošilja rednih mesečnih poročil,« je navedel stečajni upravitelj.

V tem delu se je postopek prisilne poravnave prepletel z vprašanjem, na katere finančne vire je Prekmurka dejansko računala in ali so bili ti dovolj zanesljivo izkazani.

Ovadba v sporu z Domom starejših Rakičan zavržena

Zdaj je znan še nov preobrat v širšem sporu okoli Hotela Diana.

Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je Prekmurka oziroma njen lastnik Dejan Rituper vložila zoper Dom starejših Rakičan in nekdanjega direktorja Zorana Hoblaja.

Ovadba se je nanašala na očitke o oškodovanju javnih sredstev in poslovni goljufiji.

Tožilstvo ni ugotovilo utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj. Ocenilo je, da so očitki povezani z najemnim razmerjem za prostore v Hotelu Diana, vendar gre po presoji tožilstva za civilnopravni spor glede razlage pogodbenih določil, ne pa za kazenskopravno odgovornost.

Tožilstvo je zavrnilo tudi navedbe o namernem uničenju prostorov in zavajanju glede opreme. Rituper je tako ostal brez uspeha v milijonski tožbi.

Spor ostaja pomemben za širšo zgodbo Prekmurke

Odločitev tožilstva ne pomeni odločitve o vseh odprtih civilnih vprašanjih med vpletenimi stranmi.

Kaže pa, da se je kazenski del očitkov, povezanih z Domom starejših Rakičan, za zdaj končal z zavrženjem ovadbe.

Prav ta spor je bil v prisilni poravnavi Prekmurke predstavljen kot eden od virov, iz katerih naj bi bilo mogoče poplačati obveznosti.

Sodišče je v postopku prisilne poravnave že opozorilo, da zgolj sklicevanje na domnevne finančne vire brez dokazil ne zadošča.

Prekmurka tako ostaja v postopku, v katerem bo ključno, ali bodo njeni finančni viri in načrt prestrukturiranja dovolj konkretni za odločanje upnikov in sodišča.