Mladi se iz Pomurja še vedno izseljujejo, bo izvedba takšnih projektov luč na koncu tunela?
Stanovanjska problematika mladih družin v Pomurju ni neznanka. Nepremičnine na trgu so namreč vse dražje, situacija pa bega predvsem mlade, ki neuspešno iščejo cenovno dostopen dom. Problemu so s projektom Hiše za mlade družine prisluhnili tudi na Inštitutu Back to the Village, ki bodo v Lendavi kmalu zgradili več stanovanjskih hiš za mlade.
Poročali smo, da se je pred nekaj meseci Inštitut Back To The Village s projektom Hiše za mlade družine odločil mladim pomagati pri reševanju nepremičninske stiske.
Preverili smo, s katerimi pomurskimi občinami so potekali dogovori, kako uspešni so bili in ali se bodo zaradi podražitev surovin dvignile tudi prvotno zastavljene cene hiš.
Projekt v Lendavi napreduje, nekatere pomurske občine še na čakalni listi
Ernest Škrjanec, direktor Inštituta Back to the Village je v pogovoru za Sobotainfo povedal, da je zanimanje za sodelovanje v projektu veliko, trenutno pa dajejo veliko prednost občini Lendava in Ajdovščina, kjer so dogovori že stekli in je gradnja naselij že načrtovana.
Podrobnosti o tem, kako projekt napreduje v lendavski občini, lahko preberete tukaj.
»Obiskali smo več kot 15 občin, ki so nas kontaktirale, a nobena občina še nima gradbenega dovoljenja. Zato trenutno težimo predvsem k temu, da čimprej postavimo prvo hišo oziroma naselje v občinah, kjer so projekti že stekli, da širši javnosti pokažemo, da se to za takšno ceno res da narediti,« pravi Škrjanec.
Od začetka projekta, so bili na vezi z več občinami, tudi nekaterimi pomurskimi. Poleg Lendave so se pogovarjali še z občino Tišina, Kobilje in Velika Polana, ki so še, kot pravi, v čakalni vrsti, kot tudi veliko ostalih občin.
Sogovornik ob tem pojasni, da se trenutno še ne angažirajo pri novih občinah, ker želijo najprej izpeljati prvo gradnjo ter se nato postopoma lotiti drugih. Prioriteta sta torej občini Lendava in Ajdovščina.
»Takoj ko bomo imeli prvo gradnjo pravnomočno in bodo stekla dela, pa bomo pričeli s kontaktiranjem občin, ki na dogovore še čakajo.«
Problematika izseljevanja mladih v Prekmurju
Škrjanec v pogovoru pove, da ga je ob začetku projekta obiskala oseba s posebno prošnjo.
»Ravno z vaših koncev je čisto v začetku do nas prišla oseba, ki je regionalno politično angažirana, a je ne bom poimensko izpostavljal, ki nam je povedala: Pridite nam pomagat v Prekmurje, ker imamo problem, mladi namreč vse bolj odhajajo. Sploh ženske grejo, moški ostajajo sami na kmetijah, nam je povedala,« pravi sogovornik.
Tako, da zagotovo nismo pozabili na Prekmurje, še zagotavlja Škrjanec.
Krog hiš in novih delovnih mest
Škrjanec pravi, da želijo v Kobaridu kmalu postaviti naselje 25 hiš za mlade, v bližini bo namreč gradil tudi trgovec Spar in še eno veliko podjetje.
S tem želijo narediti nov krog hiš za mlade družine, novih podjetij in s tem tudi delovnih mest.
»To bi želeli predlagati tudi ostalim občinam, kjer bo to mogoče, da gledamo na to v čimbolj širšem kontekstu,« pravi Škrjanec in dodaja: »Da poskušamo, če se le da, v okolje pripeljati še kakšna delovna mesta, predvsem pa rešiti stanovanjsko problematiko za mlade družine.«
Se bo zaradi podražitev materialov cena hiš spremenila?
Čeprav mnogi zaradi podražitev surovin ne verjamejo, da bi jim uspelo v teh časih zgraditi hišo za 50.000 evrov, Škrjanec pravi, da bo ta cena še 'šla skozi'.
»Ravno pred kratkim sem se pogovarjal s proizvajalcem hiš. S stisnjenimi zobmi mi je dejal, da bi ta cena še lahko šla skozi, ravno zaradi podražitev surovin. Velik problem zna predstavljati tudi transport, ki se je zelo podražil.«
Pojasnjuje še, da so hiše montažne, kar zagotavlja nekoliko cenejšo izvedbo.
»To pomeni, da celo hišo že pripravijo v tovarni, nato se jo pripelje na lokacijo, kjer se vse skupaj sestavi. Zunanja stran ima že narejeno toplotno izolacijo, fasado, na notranji strani je že vsa inštalacija, vodovod, elektrika. Tako, da se vse skupaj samo sestavi. Ne potrebujemo raznoraznih mojstrov, kot so vodovodarji, zidarji, električarji in podobno. To bi bistveno podražilo vse skupaj, poleg tega bi se čakanje še podaljšalo,« pojasni.
Politika še ni prisluhnila projektu
Škrjanec za konec razočarano izpostavi še, da politika doslej ni prisluhnila projektu.
»Lokalna politika nam je prisluhnila, na državni ravni pa na žalost v širšem kontekstu nobena stranka za projekt ni zainteresirana,« zaključi.
