Večji del Mure za hidroelektrarne neprimeren

| v Lokalno

Zadnje raziskave kažejo, da je za izgradnjo hidoelektrarn sprejemljiv le del Mure med Sladkim Vrhom in Gornjo Radgono ter na notranji Muri od izliva Kučnice do avtoceste.

Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so na seji strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta (PRI) njegove člane pretekli teden seznanili z aktualnim stanjem projekta trajnostne energetske izrabe reke Mure. Pri preveritvi lokacij z vidika varstva narave, so se osredotočali predvsem na idejne tehnične rešitve glede na omejitve okolja in narave. "Zaključki strokovnjakov kažejo, da je gradnja sklenjene verige elektrarn nesprejemljiva, saj bi pomenila prekomeren poseg," so zapisali v izjavi za javnost na Pomurskem razvojnem inštitutu.





Za izkoriščenje energetskega potenciala so strokovnjaki predlagali območje na mejnem odseku Mure, v odseku med Sladkim Vrhom in Gornjo Radgono, ter na notranji Muri, v rečnem odseku pretoka od izliva Kučnice v reko Muro do avtoceste. Kot so sporočili iz PRI, pa bo za nadaljnje načrtovanje prostorske umestitve posameznih objektov potrebno iz vidika varstva narave pripraviti številne omilitvene oziroma izravnalne ukrepe. Predstavniki Dravskih elektrarn so ob tem spomnili, da bo opravljeno strokovno delo dobilo pravo veljavo šele ob vključitvi projekta v nastajajoči Nacionalni energetski program (NEP) in od tega bodo odvisni tudi nadaljnji koraki v projektu, kot je umeščanje objekta hidroelektrarn v prostor.





Direktor Pomurskega razvojnega inštituta, dr. Darko Anželj je ob tem poudaril, da gre za izjemno zahteven projekt tako iz tehničnega kot tudi okoljskega vidika, v njem pa je kljub temu prepoznati izjemno pomembne razvojne priložnost. "Zdi se mi, da smo na pravi poti, da še bolj podrobno opredelimo interese Pomurcev in se ozremo okrog nas, kako so razvojne priložnosti znali izkoristiti drugi. Potrebne bodo resne obravnave pri usmeritvah kako naprej, ob tem pa bomo morali biti hkrati pozorni, da ne bomo slučajno kakšne možnosti izpustili in, da se nam ne zgodi, da bomo celo ostali brez kakšne priložnosti," je povedal Anželj. Direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Viljem Pozeb pa je ob tej priložnosti nakazal, da bi lahko v izvajanje projekta stopili bolj odločno z ustanovitvijo nove družbe s sedežem v Pomurju.

Komentarji

blaz pergar

ok študije so res pokazale pač kaj so...ampak ta g.anželj in vsi okoli njega so požrešni in bodo gradili kljb tem študijam,nam bodo dali kao neko družbo z sedežem v pomurju zato da bojo lidi prepričali kak je to vrede pa nvm kaj vse...skratko sem zeeeeelo proti gradenj hidroelektrarn na muri,ker je narava itak več kak neki kvazi ekonomski g.anželj

zoe zoe

g Anželj, prle kak te se sprijaznili ka elektrarne na mujri nejso zaželjene bokše bo ! Pa lejko vas eno par koritnikov možnosti pa priložnosti iščete ge indri nej na mujri !

Tako je hidroelektrarne na Muro ne spadajo in so nezaželjene!!! Ekonomski vidik nesme biti pred naravnimi danostmi...

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Pomurski razvojni inštitut in Dravske elektrarne so potegnili res prvo pametno potezo. Zelo pohvalno je tudi, da pripravljajo "številne omilitvene ukrepe". Če bodo ti ukrepi res številni in predvsem ustrezni, če bi na račun elektrarn bil izveden tudi kakšen ekoremediacijski poseg nižje na Muri, ki bi izboljšal ekološkohidrološke značilnosti Mure in če se boste uspeli dogovoriti z Avstrijci - potem imate za izgradnjo elektrarn na Muri v tem obsegu tudi moj glas!

sobotašinfo.com

Kapaciteta te elektrarne na Muri je ekvivalentna 2000 m2 fotovoltaike(sončnih celic) tak ka, te elekrarne so totalni fail !

en_pojeb

Ščejo v iz krize, ale vseeno vstrajajo ka svoje zemle pa za to ne dajo. V 21. stoletje je Slovenija prisiljena zidate TERMOELEKTRARNO, zato ka takše kak ste vi komentatore nad menov ne pistijo zemlo za hidroelektrarno, ale kak je bilo v primere Dolenje vasi veternih elektrarn.
En je omeno sončne elektrarne - me prav zanima ka be pravo, če be bil plan napravite njive sončnih elektrarn...
Še malo pa do pred nuklearko štrajlkale ka neščejo novoga bloka.

Ale vsi pa ščejo mete najnovejšo TV doma, 3 računalnike, pa komaj čakajo kda do se avtoje na elektriko začale odavate, ka je nafta li cenejša od elektrike...
Bog ne daj, ka be izkoriščale resurse, naj narava ostane kak je, pa tudi če mo 100% odvisni od drugeh...

alko88

se čist strinjam s tebo en_pojeb.
Žal se malo kdo zaveda ka ma Slovenija premalo električne energija in jo moremo kupovati pri avstrijcih. Po evropski direktivi je določeno keko je moremo meti na rezervi in mi je niti pod razno nimamo zadosta

sobotašinfo.com

@ en_pojeb: "En je omeno sončne elektrarne - me prav zanima ka be pravo, če be bil plan napravite njive sončnih elektrarn..."

V prvoj vrsti se te stvari montejrajo na streje tovarn, nakupovalnih središč, hlevov ... zakoj bi naravo vničaval, či lejko tou napraviš, menje boleče ?!

sobotašinfo.com

Popravek : neje 2000 m2 kak san pijsal, ampak 10000 m2 ... güčijmo torej o kvadraturi cca 4000 stanovanjskih hiš; telko samo za lažjo predstavo

Frenk

sončne elektrarne do kmalu fejst draga zadeva gda kitajci zaprejo pipico za surovine ki se uporabljajo pri izdelavi modulov.

Martina Horvat

Ni mi čisto jasno. Najprej zatrjujejo, da gradnja elektrarn ni smiselna, ker bi bili potrebni preveliki posegi v okolje, v naslednjem odstavku pa povejo kje naj bi jih delali. Torej se požvižgajo na rezultate raziskav in mnenja strokovnjakov?

srečko horvat

Naj mi nešče povej zakoj majo Avstrijci na Muri malo morje elektrarn, zakoj so nej bilij naravovarstveniki v Avstriji prouti gradnji, zdaj pa tej isti lidje gor pumpajo naše "ekologe", ka naj ne dovolijo graditi elektrarne. Eden razpravljalec je dobro pravo, ka dosta elektrike kupujemo prav v Avstriji. Tou je že eden od razlogov zakoj so Avstrijci tak prouti gradnji. Pa drüjgo, "ekologi" pri nas, pa tou je par posameznikov, keri vijdijo v Müjri, takši kak je zdaj, samo svoje osebne interese pa nikaj drüjgo. Oni so itak prouti vsemi (veterne elektrarne, ka te ftiči nemrejo lejtati, termoelektrarne, jedrske, pa tak dale. Pa zakoj smo Prekmurci na repi, brez vsega? Zavolo par takših posameznikov, ka lidij gor znapelajo, te pa užijvlejo, pa terajo svoj "biznis" na eko Muri.
Neven, ka bi bilou z Müjro narobe, če bi bila koristna vsen Pomurcon nej samo parin "ekologon"
Zatou pravin, ČIM HITREJE ELEKTRARNE NA MÜJRO, pa pamet v roke pri gradnji. Avstrijski gorpumpaši pa naj protestejrajo v Avstriji za zaprtje njuvih elektrarn, nej ka pri nas delajo zbrko.

alko88

@so58: točno to sen misla napisati ka se najbole bunijo avstrijci keri majo puno elektrarn na mure pa trenutno še tri gradijo. Poleg tega ka nemo teko elektriko od jih kupovali pa do še bole mogli upoštevati pogodbo o pretokih voda, kar pomeni ka nedo mogli meti nekih posebnih rezerv pred elektrarnami.

@sobotašinfo.com: Zanima me, če so tvoji podatki iz strokovnih virov. Zato ka moreš upoštevati obratovalne vüre. Sončne elektrarne s SLO majo približno neke čez 1000 obratovalnih ur, medtem ko bi mela elektrarna na mure čez 5000 obratovalnih ur. Te pa malo računaj. Pa ne pozabiti ka se subvencije za fotovoltaiko iz leta v leto redno manjšajo, kej pomeni ka se tudi doba vračanja občutno daljša. Pa ponavadi je tak ka lehko daš samo na eno stran strehe zaradi lege.
Talum je na približno 2,5 ektarih postava sončno elektrarno 2MW moči. Ka pa je kar neke zemle.

alko88

se popravlan: Na 2,2 hektarih majo elektrarno nazivne moči 1MW

sobotašinfo.com

@alko88: Na zemlo se ne splača montejrati, razen če nemaš objektov, ge bi tou zmontejral. Razlika v cejni pridobljene energije iz elektrarne montejrane na zemlji ali pa na strehi je velka,v dobro elelkrarne na strehi. Npr. Elekto Maribor - Fotovoltaika išče večje površijne streh, z lastnikom se pa zmejnijo za najem strehe, ali kakšno drüjgo varianto. Seveda güčijmo o strešinaj, kere so orientejrane na jug, ali pa ravne streje v velikosti 300-400m2 plus.
Moji podatki so od enoga strokovnjaka, ka se ukvarja z ten, tak ka mijslin, ka so kar verodostojni.

p.s.
Kesnej do nas še pumpali z možnostjo zaposlovanja, pa naj samo poven, ka v takšnoj elektrarni je max. zaposleno šest ljudi. Vse ekspertize kažejo kontra elektrarnan na Muri, zdaj se je pa dr. politologije oz. ex policaj spravo odavat elektriko. S tejmi prekmurskimi wanna be doktorami so same težave.

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Kakor vas je večina že ugotovila, "čistih" elektrarn ni. Če izhajamo iz dejstva, da se poraba elektrike v Sloveniji povečuje (ker ne znamo porabe elektrike racionalizirati) potem nam nič drugega ne preostane kot gradnja novih elektrarn. Da ne govorim o tem, da se, izgleda, bliža era električnih avtomobilov....
V tem kontekstu se mi zdi najnovejši načrt Dravskih elektrarn dokaj sprejemljiv; posebno, če upoštevamo, da gre za kapital, ki bo zagotovljen v celi Sloveniji. Ne gre za alternative "ali te ali one elektrarne". V neverjetni lakoti za energijo bomo potrebovali vse.
In še: "strokovnjakov" za izračun smotrnosti gradnje verige elektrarn ni. Noben "strokovnjak" ne zna predvideti in oceniti, kaj šele izračunati vse ekonomske, hidrološke, ekološke, sociokulturne in druge vplive takega posega.Mogoče vsakega posebej, ne pa v svoji prepletenosti in medsebojni odvisnosti....

dupont

dobro, je štoj pričakoval ka so elektrarne lejko čiste? mislin njihova izgradnja, biotopi se že navadijo na tou. pa tou se meni ne zdi problematično ker tu se konkretno ide za nekše posebne interese določenih lidi. logično je ka na ravnon težko napraviš zajezitveno območje. brez padca vode nemreš turbine gnati, pri nas je pa teren tudi na mestaj tak mejki ka ne bi melo smisla
mene načeloma ne moti če se postavi par tisoč ton železobetona tuj če bi vido kakši špic s svojoga funduša.ide se pač za skupno dobro in glede na trende je tou tudi potrejbno.samo ne bi rad vido ka se delajo stvari na silo ali pa ka se dela kljub zdravi pameti kera ti pravi ka nej ker te so tu nekši drujgi interesi prisotni.

just_a_cook

Trenutno je edina smiselna srednjeročna rešite dogradnja Nuklearke Krško. Hladne fuzije še zgleda ne bo vsaj 20 let v komercialni uporabi.

10.000 m2 solarne niti ni tak dosti, kak se čuje. 50-100 m2 na eni hiši je čista normalno.
Graditi termoelektrarne v tem trenutku po mojem ni smiselno. Ruski pristop. Če želimo večje državne investicije za zagon gospodarstva so boljše alternative železnice ipd s(r)anje.
Vetrne ne smemo pri nas imeti zaradi tistih sov al nekših ftičov, ka v primorju gnezdijo. Pitanje kelko je istine v tem.

sobotašinfo.com

@buldog:"In še: "strokovnjakov" za izračun smotrnosti gradnje verige elektrarn ni. Noben "strokovnjak" ne zna predvideti in oceniti, kaj šele izračunati vse ekonomske, hidrološke, ekološke, sociokulturne in druge vplive takega posega.Mogoče vsakega posebej, ne pa v svoji prepletenosti in medsebojni odvisnosti...."

Moj "strokovnjak" je bil mišljeni za fotovoltaiko, tak tüdi pijše, samo moreš prešteti še kakšni post više, pa boš poštekal, ka san odgovarjal nekomi. :)

Wizeman

Sobotašinfo. Tvoji podatki so nej točni. Mörske elektrarne bi naj mele mouč 75 MW (nej san siguren, ka je te podatek točen, najšo san ga nindri na neti). Za 1kW instalejrane močij nücaš 8 m2 površijne, či je ta nagnjena pod idealnin kouton, tou je 32° od vodoravne lege, pa južnoga azimuta 0°. Tou po domače pomejni, ka za 75MW inštalejrane močij nücaš 60 ha (hektarof) površijne z idealnof legof. Či je pa vodoravna lega pa zavolo vekšoga razmaka med modulami še2,5 krat vekšo površijno za isto mouč, tou je 150 ha ali 1.500.000 m2! No, ta elektrarna bi na leto proizvedla nindri 75MW x 1100h = 82500MWh ali 82,5GWh. Hidroelektrarna bi v ton cajti proizvedla 657GWh, či bi cejli cajt laufala s punof močjouf. S kakšof povprešnof močjouf bi laufala mörska HE ne ven, za SE pa te podatek kar vala, zatou ka je povprečna osončenost nindri 1100 sončni vör na leto

Profile picture for user buldog Drago Balajc

sobotašinfo.com, nej san mislo samo na tvoje izračune. "Pomurski razvojni inštitut" je že pred časom imel javno predstavitev tega projekta; zdaj so prišli na dan z drugo različico, ki je, roko na srce, veliko bolj sprejemljiva in tudi na nek način ne posega tako grobo v okolje in kar je še pomembneje, omejena je le na del Mure. Izgradnja elektrarn bi bila lahko celo pozitivna tudi v ekološkem pogledu, posebno če bodo res izvedeni "številni omilitveni ukrepi".
Dejstvo je, da smo z raznimi posegi v preteklosti tako spremenili vodni režim Mure in vodnega telesa ob njej, da je to pustilo tudi katastrofalne posledice na ekotop; pa če to razni "naravovarstveniki" priznajo ali ne (mnogi od njih skrbijo le za osebno promocijo, kot je nekdo že pravilno ugotovil). Od toliko opevanih mrtvic ni ostalo praktično nič. In negativni posegi se še nadaljujejo. In v tem kontekstu sem zapisal,da noben "strokovnjak" ne zna predvideti in oceniti, kaj šele izračunati vse ekonomske, hidrološke, ekološke, sociokulturne in druge vplive takega posega.

- -

Je sfalilo penez in naenkrat Mura več ni primerna?

sobotašinfo.com

32° naklon se monterja več ali menje skous, vodoravno načeloma nikoli, či je strešina načikša, se napravijo konzole.

Moj podatek je izpred par lejt ... 75 MW pa je EPP ! Zemen pa te podatek na znanje :) Tüdi či zemeva po tvoje, je 60Ha strešin nej tak dosta. Ostali tvoji podatki, pa nesporno držijo.

Po moje je fora v ton, ka se da, z fotolvotaiko fajn zakrpati kakšni električni primanjkljaj, Muro še skous lejko vničimo, či nan pa grata, do pa tou "častno" nalogo mela naša deca. Kak je že nešče gori omejno, racionalizacijo elektrike -> doma je nemremo prišparati telko, ka bi tou fejst vplijvalo na celotno omrežje, jo pa lejko što drüjgi. Evo še en podatek, keri je pa več ali menje točen :-) ... Maximus ponüca mesečno za 10-12 jürjov elektrike mesečno, in po moje, bi z 30% menje žarnic folk itak dele šopingejral.

sobotašinfo.com

"... bi lahko v izvajanje projekta stopili bolj odločno z ustanovitvijo nove družbe s sedežem v Pomurju."

nešče nüca slüjžbo, elektrarn pa itak nede :D

hupkaš

Malo ste vn iz teme ampak je vseeno ta fotovoltaika zelo zanimiva, in sigurn bolj primerna za te kraje kot pa murske hidroelektrarne, po mojem pa vseeno ostaja problem predrage fotovoltaike pa tudi en drug problem, slabljenje moči samih celic po letih uporabe tako da je tistih 15 let optimalne uporabe realnih,pozneje pa se pojalja slabljenje moči celic , potem pa je potrebna menjava, zanimiva tema ni kaj.

Wizeman

sobotašinfo, ka se razmiva: tudi ges san prouti mörskin elektrarnan (ešče itak, že od 80-i lejt prejšnjoga stoletja). Čistak se strinjan s tebof, ka je dosta menši ali pa nikši kvar za okolje, či postaviš SE, kda nan pa idnouk tou möra razrovajo, te pa potij nazaj več nega.
SE se montejrajo na nagnjene strešne površijne do nagiba 6°, či je menje se sikdar dejvlejo podkonstrukcije. Čim so podkonstrukcije, se jih nagne na idealni naklon 32°, samo, ka v ton primeri bore biti razmak med vrstami panelof med 3 -5 m, odvisno od azimuta, zatou ka ovačik ena vrsta na drüjgo senco meče, pa je tak izplen menši. Ovačik se pa za 7-45° streje polaga eno poulek drüjge, brez nagibne podkonstrukcije. pri menši naklonaj je sicer izkoristek slabši, je pa vekši izplen zavolo vekše kvadrature.
Maš praf, ogromno lektrke ta körimo brez veze. kelko se samo za ulično razsvetljavo sköri, či bi meli LED pusvejte..... Pa tüdi ovačik - v osendeseti lejtaj je kroužo podatek, ka vse mörske elektrarne fküper (te je bil v plani malo načiši projekt z še vekšin posegon v okolje) nedo dale telko letrike, kelko je samo TALUM sköri. Fešta, nej? Zavolo pou taluma sjebemo cejlo pokrajno s podnebjon vret....

Wizeman

Hupkaš, nej je tak hidou. Zavolo subvencionejrane cejne odküpa se SE izplača nindri v 8-10 lejtaj - odvisno pač od velikosti. 15 lejt ti država garantejra sito subvencionejrano odküpno cejno. FV elementi pa majo preci dukšo življenjsko doubo (palik odvisno od kvalitete), Bisolova (SLO)pričakovana je cca 40 lejt, garantejrajo pa 80% izhodno mouč po 25 lejtaj uporabe, realno pričakovana pa je cilou 90%. Tak ka nega potrejbe po zamnjavi, samo redno vzrževanje skous cejlo življenjsko doubo. Je pa ta tema niti nej tak fejst off topic...

hupkaš

Saj ne da bi bila tema of.. saj nima veze, zanimiva bi bila študija za celovito rešitev uporabe te energije iz sončnih celic za uporabo mesta M S, mislim da bi ta energija napajala področja kjer je pridobljena, po mojem bi po takem bili ob ustrezni tehnologiji-led- in morda tudi aparatov z A porabo oz učinkovitostjo toliko bolj upravičena kot regijski nadomestek za hidroelektrarne, moje mnenje.

tomi kolmanič

600.000 m2 strešin ki imajo idealne pogoje!!!Kje v Pomurju pa je toliko streh.Pa še vsaka hiša ne bi privolila v to da bi imela fotovoltaike gor.Ker imam predračun pred sabo 26,25kW stane 73.500,00 € brez priključka na omrežje.

Wizeman

Po mojon izračuni bi te 26,25 kW SE koštala 71.920€. Neto sedanja vrednost takšne investicije za dobo 20 lejt je pa cca 144.000€, ka pomejni, ka v 20 lejtaj še eno takšo kcoj zaslüjžiš. Či jo kešejraš, seveda. Pri zdajšnji cejnaj odküpa je tou fejst dobra naložba z lejtnin donoson do 13%. Tüdi či zemeš kredit, ti še lejtno preci navrže, ka so krediti za SE okouli obrestovani z cca 6%. Tou je dobra naložba - či maš kvalitetne module

Wizeman

@sobotaš.info
Ja, či najden. Moren praviti, ka san se kar namučo, ka san prišo do toga podatka, člankof je miljon, ali nišče nika konkretnoga ne navede. Mo probo po zgodovini iskati...

sobotašinfo.com

O.K. ... ka glede na taou, ka je govora o pretočnij elektrarnaj te močij skoro nej mogoče dobiti --> vode je v Müjri bar pol leta premalo in so prodnati otoki super plaža :-)

TORO GR

Dol z elektrarnami!!!!!!!
Ne morem verjeti, da bomo Pomurci dopustili, da nam uničijo našo pokrajino!!
Anžel bi še prodal lastno mater, njemu ne verjamejo niti v Občini Apače, kjer ga več niso hoteli za župana, tako da mu ne nasedajte prosim.

Leon šinko

Verjetno bo ta razvojni oddelek v Murski dal veliko k razvoju pomurja.
Glavno ka do sponzori soboških dnevov, pa do financirali kakšno komedijo.
(Obrtniki nedo mogli, ker je preveč dela na črno pravijo. Te pa spitavlejo, če bi imel račun, če pa poveš ja, potem ti pa še dajo dvojni davek pa račun z worda. Najboljši so v tistih trgovinah kjer nimajo POS-a, ka se ja ne vidi kam gre keš).
Vsaj nekaj dobrega. Treba poiskati kaj dobrega v tem. Bi rekli naši dobro večkrat plačani motivatorji.

Daddy Cool

Klipan daj ne mudruj. Kak pa skrbimo za to pokrajino? Dokler se je nej začalo gučati o elektrarnah na Muri je za Muro in turizem na njej vsen dol viselo. Razen Lainščki.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi