dupont

človek, ge tij živejš. ti dejansko misliš ka iz lušta letijo dobavnice na letališko 26 v lublani za vse poslovne enote po sloveniji? pa te se tou konec meseca poračuna - pač kelko prodaje, telko para! ka pa ovi stari skup potegnjeni paradajzi? pa gnili? pa tisti ka v špari nejso handlali dobro z njin? po tvoje pelajo tej odpad nazaj na lušt? pa najbrž še dobijo kaj pejnez nazaj, recimo za embalažo ali pa kak so nekda za odpadne kovine?

1 tono lušta špar plača po takši cejni kak lušt prosi. mahinacije z nalepkami so šparof problem. či bi se pri saki prodaji lušta talali pejnezi na osnovno cejno lušta + maržo za trgovca + ddv, bi mogo špar meti več računovodij kak pa ma navadnih delavcov.

sistem, ge se vse izdaja na naročilnice z dobavnicami pa se kesnej poplača je neka takšoga kak ste meli nekda na potrošniki. pa znamo ka vse se je dalo v zlatij starij časaj zriktati. ges man doma sigurno dvej televiziji pa ene pet radijof iz bivšoga doma tehnike, za kere nejsan plačo niti cenka, samo zatou ka smo znali s pravimi lidmij zmutiti z naročilnicami.

pa ka nemo naštejvo primerof, do kelko zlorab bi prišlo pri kakšij trgovinskij znamkaj, kere delajo/punijo zunanje firme. če pomurske mlekarne punijo budget mleko, te tak dugo čakajo na pare, dokeč še zadnji liter s tiste dobavnice nejde prejk blagajne?

svašta kak lidje v kmici živejte. pa tu je celo govora o svežoj zelenjavi. ka je gnes pobrano more gnes biti PRODANO.

v trgovino kak je špar se ne prijde zlejka. ti moreš del prodajne strategije tudi meti. neje važno samo ka maš paradajz, tudi reklamejrati ga trbej zadosta, ka ga lejko trgovec več proda.

nej se hecati. očitno tij nemaš pojma kak deluvle "maš-daš" princip ekonomije.

gnes san iz principa kujpo lušt in to po čistak poštenoj cejni. iz principa, v čast vsen drekomešalcon tu gor.

dober PR... Lušt sploj ne nuca rešitve, ker je problem nej pri njih. trgovec kujpi paradajz od Lušta, stranke pa v trgovini kelijo drujge etikete gor na njega. to je izključno problem med potrošnikon in trgovino. Lušt s ten nema nika, tudi nikše finančne izgube nej. tej paradajz, ka je v špari na policaj, je že davno bil plačani Lušti, še prlej kak je prišo v vaše rokej.

124k EUR se je v okrepčevalnici OBRNOLO keša, neje pa tou čisti dobiček. kelko ges vidin v JOLP na AJPES-i je pajdo z okrepčevalnico notri dobo 124k EUR in ob ten mel za 68k stroškov nabave, izplačo za 35k EUR plač pa prispevkov in še 8k ostalih stroškov. na konci si je v žep dal samo 11.495,32 EUR. če bi si on v žep dejvo 100k letno, ne bi bil v soboto ob enih ponoči za šankon.

o ton podjetniškon središči bi mogli razmišljati že pred desetimi lejti. pogoji so odlični in infrastruktura tudi. tričetrt objektov je neizkoriščenih.

težko ka bi v bodoče zadejvo lejko rejšili, ka ne bi prišla v roke kakšin magnaton. ka nede na konci to en velki panvitin silos, ceropova kompostnica ali pa eroplan garaža itd...

nikši odstavni pas je nej potreben. vozni pasovi bi mogli biti normalne širine kak na preostalij avtocestnij križaj po sloveniji in do toga ne bi prišlo. en šleper pa en avto vštric je že pretesno. dva šlepera pa nemogoče. smo pač posebni, mamo vozne pasove šurke kak traktor steza od rakičana do beltinec.

tudi šleperisti nejso nika krijvi. keri ne stoji čistak poleg ograje je nej lenuh ali pa nesposobnež. naleto je na kolono in kda je avto pred tebof samo meter fkraj od tebe, boš težko spravo celih 20 metrov železja paralelno ob rob ceste. neje sikdar nesreča kda je kolona. če ne bi mediji telko pumpali, kak majo žabari probleme s kontrolami na mejaj, ker morejo oni iti šunko gejst k hrvaton, bi mogoče bilo tudi menje šoferof na cestaj, keri včasih pač na pamet odreagejrajo.

vejpa na sistemi B je nika nej načik! zaj pozimi je voda tak mrzla, ka san mogo toplo vodo napram prejšnjin lejton zdignoti iz 48 stopinj na 58 ka mi sploj dohitejvle tisto mrzločo, či se štoj tušejra.

na tej račun san letno pokuro 200 EUR več ker mi PREMRZLA vodovodna voda hladi bojler. seveda se mi ovi na vodovodnon smejijo v pofo, češ ka si zmišlavlen.

pa še od novoga leta dale plačuvlen sakši mejsec 20 EUR več za vodo, ker se je nešče spomno, ka bi bilo fajn cejno zregulejrati. evo, tudi to je letno 200 EUR.

se pravi tej vodovod samo menej košta letno 400 EUR več kak prejšnja lejta (200 drakša položnica, 200 več za toplo vodo).

ges san v kratkon na hidrofori, tej vodovod si pa lejko v rit vteknejo. neje zadosta, ka se samo sistem A buni. vsi bi se mogli.

enjajte z malikovanjon teh avstrijcof. avstrijci so ene navadne barabe, isto kak njihovi bratje nemci. uni ka majo največ toplarn pa termoelektrarn do nan pamet solijli? pa ge živejte? v 70-ih so mogli najvekši inženiri grenko slino požrejti, kda se je avstrijcon sprdnolo, ka ne bi nuklearke spravlali v pogon. pa so rajši ešče 20 termoelektrarn napravili. bravo, dečki. tak je okolje rejsan menje obremenjeno.

dokeč avstrijec samo drva v pejč meče pa si s ten dela elektriko, dotečas meni nede pameti solil, ka se naj z muro napravi.

či NUCAMO hidorelektrarno, te naj jo postavijo. če nemamo zadosta svoje energije, si jo dajmo cuj napraviti. či pa nega potrebe po energiji oz. bi se samo izvažala, te pa ne delajmo nika. simpl ko pasulj.

o tistih posebnih murskih biotopih je david attenborough ešče nej mel prispevka na BBC. kda de ga mel, te do mogoče malo bole pomembni. dokeč pa samo dva laboranta preštejvleta enoceličare v mlakuži, se pa samo megla odavle.

hehe

kda je župan ene izmed teh štirih občin delo asfalt 4 ali 5 lejt nazaj, ste o njen pijsali kak o nekšon odrešitelji pa poštenjaki. no, za razliko od asfalta, je njihova šola dobila internet komaj lansko leto.

pošta bi rada na takšen način "mehko" odpuščala. z določenimi prestruktureranji do določene delavce prisili, ka sami dajo odpoved.

primarna naloga poštne storitve se spreminja. pošta ma gnesden več prometa s paketami kak pa s pismi. od pisem dobiva vsaki domov še samo kuverte s položnicami/pozivami/kaznimi.

leta 2016 je v primerjavi s prejšnjimi lejti bil 4x vekši paketni promet. nejso tou samo paketi z ebayja pa aliexpressa, tudi firma-firmi storitve nudi pošta. toga je čiduže več.

žal mi je, ka se pritiske izvaja na poštare. uni so nika nej krijvi. težko mi je glejdati našoga, kda v mrazi pa v dežji razvaža tisto pošto. naj napravijo red za okencami. na soboški pošti delajo takši majmuni, ka man še ges več pojma o njihovij storitvaj.

paketi pa pisma za osebno vročanje so katastrofa v soboti. kak dobijš paket z ekspresno oznako in ga ideš iskat v soboto, te nonstop en do drujgoga pošijlata. baba na paketaj mi pravi ka je to pismo, nej paket. of na priporočenih pa ne najde toga "pisma". ne ven kak lejko paket 50x50x100 smatraš za pismo.

kda je pa pošta zapirala določene poslovalnice, so pa glij tej "šalteraši" najbole trepetali za slujžbe.