alko88
Nan so elektriko delali Elektroinštalacije Drago Kolbl s. p. pa nemamo nobenih pripomb. Pa še vredi so mi svetovali določene stvari. www.elektro-kolbl.si
Vsekakor PROTI.
Sicer se mi ideja zakona vidi, samo izvedba je totalno mimo. V celoti se strinjan ka treba študentskin servison malo zategniti pipico, samo ne na tak način kak je malo delo. Smo v dobi informacijskih tehnologij pa bi se dalo izkoriščanje študentskega dela nadzorovati tudi s skupno bazo vpisov n afaxe in opravljanje izpitov. Pa nemreš metati v isti koš dveh popunoma različnih generacij pa keko mi je znano so še tujci polek.
@ofels: se strinjan s tebo
No ja, če bi novinar bil do konca na prireditvi bi ugotovil, da je gospod Geza bil povabljen, vendar se ni pojavil na odru ko je bil napovedan.
Če me kaj razjezi me pa razjezi gda se najde neše pa začne keko se morejo prevčiti ka lehko začnejo delati. V vsaken poklici se moreš dodatno izobraževati. En inženir gradbeništva, strojništva, elektrotehnike itd. tüde more nareti dodatne izpite, kere fajn plača, če če projektirati pa še kaj drugega delati v svoji stroki. Za mene so medicinci oz doktori ne nikšen poseben narod, še najmeje zaradi šolanja. V vsaken poklici pa delavec nosi odgovornost do drügih. V ostalih poklicih edino pret nasrkaš, če kej narobe narediš. Zaj pa but po meni.
@edentü: glede izsuševanja zemle maš prav, sen misla san napisati samo sen pozaba. Baje se točno trasa vidi ka je vse tak kak če bi blo izžgano.
En komentar za minuse ka nedo vsi samo plusov meli:
Gradnja daljnovoda pod zemljo je neugodna zaradi negativnih vplivov na omrežje. Zaradi dodatne zaščite kablov, keri v zraki nimajo posebne izolacije, je tudi preci dražja. Pod daljnovodon maš komot kej posajeno ali postavleno v končni fazi, česa pa pri zemeljskem vodi menreš meti zato ka more biti celotna trasa lehko dostopna v vsakem vremeni in nesmi nič takega biti gor, kaj pomeni ka v taken primeri more biti še bolj grobi poseg v okolje.
Daljnovod vpliva na zdravje menje kak pa tista havba pod kero so ženske gda grejo na trajano in večina električnih strojov. V Sloveniji mamo 10x bolj stroge zakone glede dovoljene meje sevanja kak pa splošno v Evropi.
Večina je proti novin daljnovodon,kere se gradijo zaradi zagotavljanja čim večje zaneslivosti omrežja, je pa zanimivo ka se vsi bunijo, če pride do kakega nepredvidenega izpada elektrike.
Sicer pa kej jaz gučin, itak se vsi drugi bole razmijo v tote zadeve, še posebno po Japonski, kak pa stroka.
se popravlan: Na 2,2 hektarih majo elektrarno nazivne moči 1MW
@so58: točno to sen misla napisati ka se najbole bunijo avstrijci keri majo puno elektrarn na mure pa trenutno še tri gradijo. Poleg tega ka nemo teko elektriko od jih kupovali pa do še bole mogli upoštevati pogodbo o pretokih voda, kar pomeni ka nedo mogli meti nekih posebnih rezerv pred elektrarnami.
@sobotašinfo.com: Zanima me, če so tvoji podatki iz strokovnih virov. Zato ka moreš upoštevati obratovalne vüre. Sončne elektrarne s SLO majo približno neke čez 1000 obratovalnih ur, medtem ko bi mela elektrarna na mure čez 5000 obratovalnih ur. Te pa malo računaj. Pa ne pozabiti ka se subvencije za fotovoltaiko iz leta v leto redno manjšajo, kej pomeni ka se tudi doba vračanja občutno daljša. Pa ponavadi je tak ka lehko daš samo na eno stran strehe zaradi lege.
Talum je na približno 2,5 ektarih postava sončno elektrarno 2MW moči. Ka pa je kar neke zemle.
se čist strinjam s tebo en_pojeb.
Žal se malo kdo zaveda ka ma Slovenija premalo električne energija in jo moremo kupovati pri avstrijcih. Po evropski direktivi je določeno keko je moremo meti na rezervi in mi je niti pod razno nimamo zadosta
Pred raznimi posredovalnicani delavcev, se splača preverit še to:
http://www.ess.gov.si/eures/slovenski_eures/eures_svetovalci
http://www.ess.gov.si/eures/iskalci_zaposlitve/poiscite_zaposlitev_v_ev…