Branko Glažar je pred letom dni doživel srčni infarkt, s pravočasnim posredovanjem zdravnikov je preživel.
Mineva leto dni, odkar je Branko Glažar, o katerem smo že pisali, na nogometnem turnirju začutil močno bolečino v prsih. Ker ta ni prenehala, se je odpravil v bolnišnico, kjer mu je zdravniška ekipa rešila življenje.
Sedaj, leto dni po dogodku, se je odločil, da bo podrobno predstavil, kaj se je dogajalo.
V nadaljevanju objavljamo celotno Brankovo zgodbo in zahvalo.
»Bilo je lansko popoldne 24. julija, ko sem med igro na nogometnem vaškem turnirju nenadoma začutil močno bolečino v desnem predelu prsi. Misleč, da je le bolečina zaradi aktivnosti mišic, sem z igro nadaljeval. Na žalost je bolečina postajala vse hujša, zato sem se odpravil v slačilnico, kjer sem spil nekaj požirkov vode.
Bolečina, ki je bila vse močnejša, se je širila po celotnem prsnem košu. Domov sem se odpravil s kolesom in se na domačem dvorišču zaletel v ograjo ter padel s kolesa.
Opazila me je žena, ki mi je pomagala v hišo in ker bolečine niso popustile, sva poklicala prijatelja Ivana Cenerja, ki me je odpeljal v Splošno bolnišnico Murska Sobota, za kar mu bom za vselej hvaležen.
Tam sem naletel na zdravnika z velikim srcem Ivico Nikolajevića, ki se mu še posebej javno zahvaljujem, saj je vztrajal in me po večkratnih poskusih oživljanja z defibrilatorjem ohranil pri življenju.
Velika zahvala gre tudi celotni urgentni ekipi Splošne bolnišnice, zahvalil pa bi se tudi kardiologom, vsem lečečim zdravnikom, rehabilitacijskemu kardiološkem centru Ciklin in prehranskemu svetovalcu.
Posebna zahvala gre tudi direktorju Splošne bolnišnice Danijelu Grabarju. Dodajam še, da mi veliko pomeni tudi lanska zahvala, ki so jo člani urgentne ekipe obesili na steno v urgentnem centru Splošne bolnišnice. Res lepo.
Danes bi moral pihniti prvo svečko na torti, kajti občutek imam, kot da sem se 24. julija lani ponovno rodil. Danes je moje življenje drugačno, vse se je spremenilo in na življenje gledam malce drugače.
S pomočjo prehranskega svetovalca sem spremenil celotno prehrano. Ne pijem več sladkih gaziranih pijač, alkohola, odrekel sem pa se tudi sladkim in slanim prigrizkom. Iz izkušenj lahko povem, da ne pomaga samo dieta, ampak tudi vsaj ura telesne aktivnosti na dan. Vsem priporočam, da se začnejo gibati, saj s tem lahko ohranjate zdravo telo in posledično življenje.
Ker me je še zmeraj malo strah, ob vsaki manjši bolečini sedem v avto ter se odpeljem v bolnišnico. Lahko vam povem, da sem kljub temu, da sem Rom, vedno lepo sprejet. Zato, ker sem skromen človek in se do drugih ljudi obnašam človeško, spoštljivo.
In še enkrat poziv Romom: Vedite, da ni vse tako črno-belo, kot si vi mislite in smo si za večino problemov, Romi sami krivi za to.
Spoštovani Romi, ne glede na to, kdo ste, kam greste ali kaj delate, zmeraj poskusite biti najprej ljudje, kajti potem vas bo družba dobro in lepo sprejela.«
Preberite še:
