Vlada Republike Slovenije je danes sprejela Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.
Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je ob sprejetju zakona dejal: »Sprejeti paket pomoči je eden izmed najbolj obsežnih v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih, srednje velikih in velikih podjetij.
Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarske situacije in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo. V vladi se zavedamo še vedno previsokih cen energentov.
Pomembno je, da čimprej sprejmemo ta zakon, da se bo ta lahko začel uporabljati s 1. januarjem. Hkrati pa bomo skupaj z drugimi pristojnimi resorji iskali dodatne možne rešitve za obvladovanje in znižanje cen energentov.«
Ob tem pa je minister opozoril, da je to končni možni kompromis glede zakona o pomoči gospodarstvu, ki upošteva omejitve tako z vidika vzdržnosti proračuna, evropskega regulative in energetske situacije v evropskem prostoru.
»Ministrstvo je partner gospodarstvu in gospodarstvo je ves čas sodelovalo pri pripravi predloga pomoči, pri čemer smo njihove predloge v največji možni meri upoštevali. Uporabili smo vse maksimalne možnosti evropskega začasnega okvira za subvencioniranje cen energentov,« je izpostavil Han.
Konkurenčne cene energentov in stabilno okolje za poslovanje
Minister je poudaril, da želi vlada s sprejeto regulacijo cen energentov prejšnji teden in z »danes sprejetim zakonom za pomoč gospodarstvu za prihodnje leto zagotoviti slovenskim podjetjem čimbolj konkurenčne cene energentov ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje«.
Prav zaradi visokih cen energentov bo namreč vlada pomagala gospodarstvu pri subvencioniranju visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranju dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest, če bo to potrebno, ter zagotovila ugodne kredite za čim boljšo likvidnost podjetij.
Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči Evropske unije, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva.
Glede na letošnji ukrep pomoči je vlada povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev.
K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj z dvakratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021.
Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja. Vlada je po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem svetu dodatno preučila predloge socialnih partnerjev.
Vlada upoštevala predlog gospodarstva
Vlada je upoštevala predlog gospodarstva za omilitev pogoja pri posebni pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost, in sicer da se je prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021.
Obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021.
Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil Evropske unije, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija.
Pri čakanju na delo je omilila tudi pogoj glede zahteve po investiranju v zeleni prehod, in sicer bo po novem potrebno polovico prejetih sredstev za navedeni ukrep investirati v nadaljnjih 30 mesecih.
Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 in deloma za 2024 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov.
Za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare je namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.
