V občinah Tišina in Razkrižje smo preverili, kako daleč so z usklajevanjem protipoplavnih ukrepov in kdaj se bodo začela nadvišanja nasipov ob reki Muri.
Župan občine Tišina Franc Horvat je nedavno izrazil nezadovoljstvo nad počasnim napredkom pri nadvišanju nasipov ob reki Muri, saj birokratske zahteve zavlačujejo nujno potrebne protipoplavne ukrepe.
Zaskrbljen je, da projekt ne bo pravočasno zaključen, kar bi ogrozilo prebivalce in odobrena sredstva za okrevanje in odpornost.
Horvat: Vlada tega ne rešuje prioritetno
Reka Mura je že od nekdaj sinonim za velike poplave, kar je v zadnjih letih tudi dokazala. Horvat je poudaril, da je dejstvo, da vlada težav s protipoplavnimi nasipi ne rešuje prioritetno, težko razumljivo.
»Če bo na Petanjcih reka Mura prebila nasip, bodo imele posledice tudi nižje ležeče občine denimo Mestna občina Murska Sobota. Mura bo tekla nižje, našla si bo svojo pot. In se mi zdi neodgovorno, da se potem s tako zgodbo mi zafrkavamo, po domače povedano,« je jasen Horvat.
Tabela za tabelo
Sporazum o nadvišanju visokovodnih nasipov ob reki Muri so podpisali še v času prejšnje vlade Janeza Janše. Izpolnili so vse pogoje iz sporazuma, dela bi morala biti dokončana do leta 2026, a so trenutno še daleč od začetka. »Mi smo decembra oddali projektno dokumentacijo, po kateri se nasipi lahko že gradijo,« je dejal Horvat.
Jeseni načrtujejo končno odmero, nato pa naj bi se začela gradnja. A kaj, ko iz direkcije za vode in vladnih ministrstev prihajajo vedno nove birokratske zahteve, za katere ni jasno, čemu služijo.
»Ena tabela, pa naslednja tabela, pa še ta tabela. Tazadnja tabela, ki je meni dvignila pritisk, pa je bila, da je treba zaradi poročanja v Evropsko unijo izpolniti čez deset tisoč podatkov. To v bistvu z nasipi nima nobene veze,« je dodal.
Na predsednika vlade, ministra za naravne vire in prostor ter direktorico direkcije za vode je zato naslovil pismo, v katerem se sprašuje, ali ima domišljija birokratov v Ljubljani in Celju kakšno mejo, ter izraža nestrinjanje z besedami ministra, da občine teh projektov same niso sposobne izpeljati.
»Če bi minister res bil minister, bi že zdavnaj posedil zavod za varstvo narave in direkcijo za eno mizo in dokler se ne bi dogovorili, ne bi zapustili sobe,« je še oster Horvat.
Zavod za varstvo narave je dal zeleno luč, kmetijsko ministrstvo pa rdečo
Nasprotno pa so s sodelovanjem s pristojnimi službami zadovoljni v Prlekiji. A tudi tam ne gre vse po načrtih – potem ko so z zavodom za varstvo narave uskladili vsa odprta vprašanja, je rdečo luč dalo ministrstvo za kmetijstvo.
»Ko smo se dogovorili z zavodom za varstvo narave, pa so oni dali negativno mnenje k temu elaboratu lokacijske preveritve,« je dejal Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje.
A Ivanušič ostaja optimističen in upa, da se ne bo zapletlo tik pred ciljem.
»Vsaka vlada, vsaki državni zbor je prispeval nekaj, da smo si sistem tako zakomplicirali. Da je potem tudi vlada, pa ministri nemočni, mi pa še bolj, ki čakamo, da bi čim prej prišlo do teh visokovodnih nasipov. Nenazadnje ne bi izgubili teh že odobrenih sredstev za okrevanje in odpornost,« je dodal Ivanušič.
Bodo sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost še na voljo?
To pa skrbi tudi župana Tišine, saj naj bi mu na uho prišla informacija, da naj bi nameravali naravovarstveniki pri njih odpreti dodatne zahteve, kar bi znova pomenilo kup birokracije in zamaknilo začetek del vsaj za leto dni.
»Potem pa skoraj imamo še samo leto dni do konca tega obdobja izkoriščanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. V enem letu pa deset kilometrov nasipov zelo težko, da bi se izvedlo,« je še dodal Horvat.
Trasa nasipov usklajena na (zgolj) 14,7 kilometra
Z vprašanjem, koliko kilometrov tras protipoplavnih nasipov v Prekmurju je že določenih in kje se zatika, smo se obrnili tudi na direkcijo za vode.
Iz direkcije so odgovorili, da je trenutno trasa visokovodnih nasipov ob Muri usklajena na 14,7 kilometra, kjer je sprejet državni lokacijski načrt, na območju občina Tišina, Murska Sobota, Radenci, Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Ljutomer.
»Kjer državni lokacijski načrt ni sprejet, se je usklajevanje ciljev preneslo na nivo priprave projektne dokumentacije, kar je bistveno težje. V kolikor ciljev v tej fazi ne bo možno uskladiti, bo potrebno pristopiti k pripravi ustreznega prostorskega akta,« so odgovorili.
Ob tem so dodali, da je bilo v zadnjih mesecih izvedenih več kot 30 usklajevalnih sestankov in predstavitev z nosilci urejanja prostora, lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč, na lokalni ravni in državni ravni z namenom, da bi poiskali izvedljive rešitve.
»Rok za dokončanje protipoplavnih ukrepov, ki bodo financirani z Načrta za okrevanje in odpornost je 30. junija 2026.
Do 30. junija 2024 je bilo potrebno zaključiti izredne ukrepe na vodotokih po poplavah avgusta 2023 in ne vseh protipoplavnih ukrepov, ki se izvajajo po Sloveniji.«
