FOTO in VIDEO: Tako so v Murski Soboti obeležili 81 let od konca okupacije

| v Lokalno

Murska Sobota je danes obeležila pomemben zgodovinski mejnik.

Na Trgu zmage v Murski Soboti so danes obeležili 81. obletnico osvoboditve mesta, ki je 3. aprila 1945 postalo prvo svobodno mesto v Sloveniji

Slovesnost je zaznamoval spomin na težke čase druge svetovne vojne ter pomen svobode, ki jo živimo danes.

Slovesnost je pripravila Mestna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota. Program je povezovala Nevenka Emri, ki je poudarila zgodovinski pomen dneva in pozdravila zbrane.

Spomnila je, da je Murska Sobota 3. aprila 1945 postala prvo osvobojeno mesto v Sloveniji še pred koncem druge svetovne vojne. 

Takrat so v mesto vstopili borci prekmurske čete skupaj s Sovjetsko rdečo armado ter s tem prinesli konec okupacije in začetek novega obdobja.

Težka vojna dediščina Prekmurja

Slavnostna govornica Bojka Veren, predsednica mestne organizacije borcev, je izpostavila visoko ceno, ki jo je Prekmurje plačalo med vojno.

Poudarila je, da je regija izgubila 1843 ljudi, številni pa so umrli v taboriščih ali na bojiščih.

»Zbrali smo se, da se spomnimo dneva, ko so pred 81 leti v sončnem dnevu zasijali obrazi občanov, saj se je končala strahovlada,« je dejala.

Dodala je, da ima obeleževanje tega dne poseben pomen, saj nas opominja na vrednote miru, svobode in povezanosti.

Osvoboditev kot del širših zgodovinskih dogodkov

Osvoboditev Murske Sobote je bila del širših vojaških operacij ob koncu vojne. Mesto so osvobodile enote Rdeče armade skupaj s prekmursko četo.

Sovjetske sile je vodil major Fedor Danilovič Barsukov, vojaško upravo pa je prevzel Filip Korošec Bor, ki je postal tudi poveljnik komande prekmurskega vojnega območja.

Že dan po osvoboditvi so enote nadaljevale boj proti Avstriji, kar kaže na strateški pomen tega območja.

Mladi z glasbo in besedo počastili spomin

Slovesnost so obogatili tudi učenci Osnovne šole I Murska Sobota. S kulturnim programom so se poklonili padlim borcem in izrazili spoštovanje do vrednot svobode.

Nastopili so Klara Dominko, Lejla Mandžuka in Iva Kalamar, glasbeni del pa sta dopolnila Jure Merica na harmoniki in Hana Merica na violini. Mentorici programa sta bili Andreja Ošlaj in Jasna Žižek.

Poklon pri Spomeniku zmage

Dogodek je potekal pred Spomenikom zmage, ki simbolizira spomin na prelomne dogodke. Predstavniki organizacije so ob tej priložnosti položili venec in se poklonili padlim.

V govoru je zazvenel tudi verz: »Mogočen steber v kraju našem v opomin rodovom tu stoji.«

Spomin kot opomin za prihodnost

Slovesnost se je zaključila v znamenju ponosa in hvaležnosti. Udeleženci so obudili spomin na preteklost in hkrati poudarili pomen mirne prihodnosti.

img_20260403_095559.jpg
img_20260403_095621.jpg
img_20260403_095646.jpg
img_20260403_095743.jpg
img_20260403_095920.jpg
img_20260403_095934.jpg
img_20260403_095947.jpg
img_20260403_100021.jpg
img_20260403_100244.jpg
img_20260403_100254.jpg
img_20260403_100358.jpg
img_20260403_100409.jpg
img_20260403_100655.jpg
img_20260403_101330.jpg
img_20260403_101429.jpg
img_20260403_101627.jpg
img_20260403_102338.jpg
img_20260403_102425.jpg
img_20260403_102728.jpg

Preberite še

Komentarji

Pojep xy

Nejsan razmo štere okupacije, izpod štere oblasti?

Kolšek

Nekan dosta vas je, več kak leta 1945.

pinokio

Eni ste zgodovino prešpricali, eni se obračate kak vöter fuda ,eni bi sakoga v rit füdali......eni pa ste dosadni kak nemo pravo ka!

pinokio

Eni ste zgodovino prešpricali, eni se obračate kak vöter fuda ,eni bi sakoga v rit füdali......eni pa ste dosadni kak nemo pravo ka!

Trőč

Okupejrani sma zdaj z to vlado

A. Artuković

Vijdin tan ednoga na dvej berglaj, ka ga j v partizanaj.
l. 1943 okupator prestrejlo. Vala Bougi, ka je šče žif osto.

Učitel Lujzek

Naš stari oča pokojni so nan deci pravli, ka naj nikaj tovariša Lujzeka, učitela zgodovine
ne poslűšamo, kda od partizanof guči. Pravo je, ka v pomurji ali Prrekmurji sploj partizanof
nikdar nej bilou.Ka so bilij samo skrivači, štere je bilou straj iti boriti se v vogrskj ali nemškoj
vojski. Po vojni ka so se proglasili za partizane, ka zaj več njűovi vnuki vlečejo borčofske
penzije.

Komentarji

Pojep xy

Nejsan razmo štere okupacije, izpod štere oblasti?

Kolšek

Nekan dosta vas je, več kak leta 1945.

pinokio

Eni ste zgodovino prešpricali, eni se obračate kak vöter fuda ,eni bi sakoga v rit füdali......eni pa ste dosadni kak nemo pravo ka!

pinokio

Eni ste zgodovino prešpricali, eni se obračate kak vöter fuda ,eni bi sakoga v rit füdali......eni pa ste dosadni kak nemo pravo ka!

Trőč

Okupejrani sma zdaj z to vlado

A. Artuković

Vijdin tan ednoga na dvej berglaj, ka ga j v partizanaj.
l. 1943 okupator prestrejlo. Vala Bougi, ka je šče žif osto.

Učitel Lujzek

Naš stari oča pokojni so nan deci pravli, ka naj nikaj tovariša Lujzeka, učitela zgodovine
ne poslűšamo, kda od partizanof guči. Pravo je, ka v pomurji ali Prrekmurji sploj partizanof
nikdar nej bilou.Ka so bilij samo skrivači, štere je bilou straj iti boriti se v vogrskj ali nemškoj
vojski. Po vojni ka so se proglasili za partizane, ka zaj več njűovi vnuki vlečejo borčofske
penzije.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi