Do tekme med Muro in Rudarjem nas ločita še dva dneva, poraja pa se vprašanje, če bo črno-belim uspel nov zgodovinski mejnik, s katerim bi Fazanerijo napolnili še tretjič zapored.
Tudi če temu ne bo tako, pa bi lahko trdili, da je Murska Sobota najbolj nogometno okolje. Velikokrat je bilo že povedano in zapisano, da je Prva liga potrebovala Muro. Tako zaradi iger, ki jih kažejo varovanci Anteja Šimundže, kot zaradi navijačev, ki črno-bele spremljajo vsepovsod, kar je v slovenskem nogometnem prostoru (žal) prej izjema kot pravilo.
Največ v Mariboru, Mura na drugem mestu
Pa če gremo lepo po vrsti. Vse ekipe so v letošnji sezoni po dvanajstih krogih odigrale šest domačih tekem. Največ gledalcev se je po uradnih podatkih NZS-ja na šestih domačih tekmah zbralo v Ljudskem vrtu, skupno jih je bilo 20.300, sledi Fazanerija z 18.700 in Stožice z 17.950. Najmanj gledalcev beležijo v Kidričevem, kjer se je na šestih tekmah zbralo zgolj 2600 gledalcev.
V povprečju si je tako domače tekme Maribora ogledalo 3383 gledalcev, sledi Mura z 3116 gledalci na tekmo in Olimpija z 2991 gledalci. Pri repu sta Rudar Velenje s povprečno 508 gledalci in Aluminij s 433 gledalci na tekmo.
Na Fazaneriji več kot 70 odstotna zasedenost, v Celju niti 4-odstotna
Verjetno se sprašujete po kakšnem ključu je potem Murska Sobota najbolj nogometno mesto? No, pa poglejmo. Na spletni strani NZS smo preverili uradne kapacitete vseh prvoligaških stadionov v prvi slovenski nogometni ligi. Kot so nam potrdili odgovorni na NZS so ti podatki uradni, vsaj kar se tiče števila sedišč. Stojišča pri uradni kapaciteti kot kaže niso upoštevana, zato smo to tudi upoštevali.
Izračunali smo namreč povprečno zasedenost sedišč na vseh domačih tekmah. Največjo zasedenost beleži Mura, saj je v povprečju napolnjenih kar 71,7 odstotkov vseh sedišč na Fazaneriji, ki jih je skupno 3782. Na drugem mestu najdemo Krško, kjer imajo po podatkih NZS 1470 sedišč, povprečno pa je zasedenost stadiona 48,8 odstotna. Najslabša je situacija v Celju, kjer je skupna kapaciteta stadiona 13600 gledalcev, zasedenost sedišč na šestih tekmah pa je bila v povprečju zgolj 3,9 odstotna.
Opomba: Čeprav se je na tekmah Mure proti Olimpiji in Mariboru zbralo 5000 gledalcev, smo pri izračunu upoštevali številko 3782 gledalcev, saj gre v tem primeru za 100 % zasedenost sedišč, podatki pa so vezani na odstotek zasedenosti sedišč in ne števila gledalcev. Enako smo storili tudi v vseh ostalih primerih, ko je bilo gledalcev več kot je sedišč na stadionu. Upoštevali smo torej 100 odstotno zapolnjenost uradnih kapacitet.
Na Murine tekme 16 odstotkov občanov, na Olimpijine en odstotek
Znano je, da ima Mura svoje privržence tako v Murski Soboti, kot v okoliških krajih. Zato smo se poigrali še z enim izračunom. Zbrali smo podatke o obiskanosti tekem in izračunali delež prebivalstva (število prebivalcev občine, kjer je sedež kluba), ki se odloči za obisk tekme svojega kluba.
Torej, v Mestni občini Murska Sobota je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 18.870 prebivalcev, povprečno si je prve tekme Mure torej ogledalo 3116 gledalcev, kar je 16,5 odstotni delež vseh občanov soboške občine.
Drugi najboljši obisk glede na delež prebivalcev beležijo v Kidričevem, kjer si je od 6450 občanov tekme v povprečju ogledalo 433 gledalcev. To pomeni, da je delež prebivalcev, ki si ogleda tekme 6,72 odstoten. Najslabši rezultat beležijo v Ljubljani, kjer si tekme Olimpije v povprečju ogleda 1,04 odstotka vseh prebivalcev, v Celju je številka za odtenek višja in znaša 1,08 odstotka.
Seveda nam je vsem jasno, da si tekme svojega kluba ogledajo tudi prebivalci iz drugih občin, zato ne trdimo, da je ta metodologija zbiranja podatkov edina možna. Vsekakor pa nakazuje trend, ki Muri in Murski Soboti, glede na videno, daje naziv "najbolj nogometnega mesta v Sloveniji".
