Slovenci, zaposleni v Avstriji, se sprašujejo, kje so ostale odločbe o izplačilih otroških dodatkov, nekateri na razrešitev vlog čakajo tudi po eno leto. Pred epidemijo je bilo to urejeno v roku enega meseca. Kje se je zataknilo?
Vse več je delavcev migrantov, ki še čakajo na odločbe za izplačilo otroških dodatkov, čeprav bi te že morale biti razrešene.
Delavci poročajo, da na odločbe še nikoli niso čakali tako dolgo, nekateri čakajo že več kot eno leto. Kaj se dogaja v ozadju?
Za več informacij smo se obrnili na predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Maria Fekonjo.
»Na odločbo oziroma izplačilo otroškega dodatka se v Avstriji čaka veliko dalj časa, kot se je čakalo recimo pred epidemijo. Navedbe od devet do 12 mesecev čakanja držijo.
Zakaj so čakalne dobe tako dolge, je težko zagotovo trditi, vendar po našem mnenju gre predvsem za tako dolge čakalne dobe zaradi počasnejše, neažurne, izmenjave podatkov in obrazcev s slovenskimi organi,« je dejal Fekonja.
Daljše čakalne dobe tudi zaradi dela od doma?
Kot dodaja, lahko do zamud prihaja zaradi dela od doma, uradi si te podatke izmenjujejo sami.
»Vemo pa, da je v času epidemije tako na naši, pa še več na avstrijski strani, prihajalo do ukrepa dela od doma. Pred samo epidemijo so odločbe bile rešene nekako v roku znotraj enega meseca,« pravi.
Hitra rešitev? Klicati in vztrajati.
Čeprav nihče ne ve, kako dolgo bo trajalo, da bodo vsi delavci migranti prejeli odločbe in s tem tudi izplačila, nekateri vztrajajo s klici.
»Čezmejni delavci glede tega lahko storijo precej malo, po povratnih informacijah delavcev pa pogosto pomaga, če pokličejo in pri rešitvi vztrajajo,« še dodaja Fekonja.
Nedopustna diskriminacija
Fekonja ob tem opozori še, da je otroški dodatek za Slovence, ki delajo v Avstriji, še vedno nižji, kot ga prejemajo avstrijski državljani.
»Otroški dodatek je še vedno manjši, kot ga prejemajo avstrijski državljani, kar je nedopustno. Upamo, da bo Evropsko sodišče čim prej uredilo status tujih delavcev, saj gre za diskriminacijo na podlagi kraja bivanja, kar je nedopustno,« je opozoril.
Dodajmo namreč, da generalni pravobranilec v primeru tožbe Evropske komisije proti Avstriji zaradi otroških dodatkov na Sodišču Evropske unije meni, da je indeksacija družinskih prejemkov in družinskih davčnih olajšav, po kateri državljani Evropske unije, ki delajo v Avstriji, njihovi otroci pa tam ne živijo, od leta 2019 prejemajo nižji dodatek, v neskladju s pravom Evropske unije.
Z vprašanji, zakaj prihaja do takšnih čakalnih dob, smo se obrnili tudi na finančni urad v Avstriji, a se na naša vprašanja niso odzvali.
