Pridobili smo seznam projektnih predlogov, s katerimi Pomurje konkurira za uvrstitev v nacionalni načrt težak več kot štiri milijarde evrov.

O evropskem svežnju vrednem kar 1824 milijard evrov, ki zajema večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, je v zadnjem obdobju veliko govora. Od poljsko-madžarske blokade zaradi pogojevanja črpanja sredstev s spoštovanjem vladavine prava do pisma slovenske premierja Janeza Janše, ki je dvignilo precej prahu.

V šestih letih 5,7 milijarde evrov

No, pričakovati je vendarle, da bo slej ko prej prišlo do dogovora in potrditve, Slovenija pa bo tako lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov.

Slovenska vlada je sicer že potrdila osnutek nacionalnega načrta za podporo reformam, ki predvideva skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

Struktura po petih področjih je sledeča:

  • največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
  • sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;  
  • za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
  • področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
  • turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.
Župani vseh občin so imeli 20. avgusta posvet z Janšo in ministri glede projektov in črpanja EU sredstev. (VIR: GOV.si)
Kot je takrat dejal premier Janša, je bila razprava kvalitetna in predlogi realni. (VIR: GOV.si)

Skupna vednost pomurskih projektov vsaj 1,2 milijarde

V uredništvo Sobotainfo smo uspeli pridobiti seznam projektnih predlogov iz Pomurja, ki je bil posredovan na vlado in konkurira za uvrstitev na vladni seznam. Na seznamu je 454 projektov, ki so razdeljeni v pet kategorij: Okrevanje po pandemiji, Krepitev Zelene EU, Digitalna transformacija, Posebna podpora regionalnim in nacionalnim ukrepom z učinkom lokalnih skupnost in Drugi projektni predlogi

Največ jih je na področju, ki bo tudi ena najbolj podprtih v naslednji finančni perspektivi, Zelene EU, zato je tudi na pomurskem seznamu kar 208 tovrstnih projektnih predlogov. Skupna vrednost vseh pomurskih projektnih predlogov pa znaša najmanj 1,2 milijarde evrov, a precej projektov ni niti finančno ovrednotenih.

In kako ambiciozne so pomurske občine?

Številne občine predlagajo projekte povezane z dolgotrajno oskrbo oziroma nadgradnjo ali celo novogradnjo domov za starejše in tudi dnevnih centrov za starejše.

V kategoriji okrevanja po pandemiji, tako soboška občina denimo predvideva izgradnjo dodatnih nastanitvenih kapacitet za starejše v enoti Doma starejših Rakičan na Gregorčičevi ulici. Projekt vključuje razširitev enote in 46 dodatnih postelj, enoto za demenco in 26 postelj ter ureditev parkovnih površin in izgradnjo 30 varovanih stanovanj v skupni vrednosti 10,9 milijona evrov. Projektna in investicijska dokumentacija sicer še nista izdelani. 

Izstopa tudi projekt radenske občine, ki za 11,5 milijona evra predvideva izgradnjo 120 samooskrbnih stanovanj. Pridobivanje gradbenih dovoljenj naj bi bilo že v teku. Potem imamo tu še 8-milijonski projekt lendavske občine z nazivom mednarodno kulturno središče in Hiša brez imena, ki predstavlja prenovo stare blagovnice in stare meščanske hiše v 'Mednarodno kulturno središče' oziroma prostor obrti, dela rok in strojev. Predviden začetek del je že januarja 2021, projektna dokumentacija je že pripravljena in gradbeno dovoljenje ravno tako pridobljeno.

Od več milijonov do nekaj deset tisoč

Omeniti velja tudi štiri milijone evrov težak projekt Varno doma - razpršena varovana stanovanja, ki je v domeni več pomurskih občin, Razvojnega centra Murska Sobota in Zadruge Pomelaj. Za ta projekt je investicijska dokumentacija že pripravljena. Soboška občina v tem sklopu predlaga tudi projekt Ureditev bivalnih enot za starejše, ki predvideva nakup 9 stanovanj in njihovo ureditev v višini 850 tisočakov. 

Zanimivo, najmanjša občina v Slovenija, Hodoš, je na seznam projektov uvrstila med drugim nakup kombija za mobilnost starejših. Poleg ureditve žarnega zidu na pokopališču v Svetem Juriju ob Ščavnici, gre tudi za najcenejši projekt na seznamu. Tako nakup kombija kot žarni zid sta namreč ovrednotena na 35 tisočakov.

Na seznamu projekti, ki so že v izvedbi

V kategoriji zelenih projektov najdemo vrsto projektov povezanih s kanalizacijo, vodovodom, energetskimi sanacijami, kolesarskimi stezami, cestami in s čistilnimi napravami. Številni projekti, ki so jih občine uvrstile na seznam, so sicer že v teku oziroma imajo znani vir financiranja ter njihova izvedba praviloma ni vprašljiva. Denimo nadgradnja pomurskega vodovoda, pa tudi energetska sanacija 13 zgradb v lasti soboške občine in prenova mestnega središča, ki je že v teku.

Geotermije ne manjka, sežigalnica brez idejne zasnove

Nekaj projektov je namenjenih tudi izkoriščanju geotermalne energije za ogrevanje, kmetijstvo in turistične namene. Takšne projekte tako predvidevajo v soboški občini, Dobrovniku, Veliki Polani in v Šalovcih, v Moravskih Toplicah pa bi delali management odpadnih geotermalnih kopalnih in komunalnih vod.

Na področju geotermije sicer najbolj izstopa projekt radenske občine, ki za 90 milijonov evrov zajema izgradnjo geotermalne elektrarne.   

Beltinska občina pa bi denimo za 750 tisočakov izvedla pilotni projekt vzpostavitev treh plavajočih malih hidroelektrarn - mlin na Muri. Za projekt je pripravljen idejni načrt. Med projekti je moč najti tudi predlog izgradnje sežigalnice odpadkov, kar je bila pred časom precej žgoča tema v javnosti. Za projekt gornjeradgonske občine je sicer idejna zasnova še v pripravi, zato občina ni postregla niti z ocenjeno vrednostjo.

Skoraj vsaka občina bi evropska sredstva črpala tudi za gradnjo kolesarskih stez.

Soboška občina z 'najtežjimi' predlogi

V četrtem sklopu seznama pa najdemo 111 projektov, ki se pretežno tičejo obnove infrastrukture. V Tišini bi tako star mejni prehod v Gederovcih za pol milijona preuredili v hostel, TIC, počivališče za avtodome, trgovino z domačimi izdelki in delavnico za popravilo koles. V Veržeju bi za milijon evrov vzpostavili poslovno ceno, v Črenšovcih pa za 450 tisočakov uredili tržnico z vaškim jedrom. 

Najdražje projekte ima na tem področju soboška občina. Tako na seznamu najdemo petmilijonsko komunalno, cestno in telekomunikacijsko ureditev Severno obrtne industrijske cone na manjkajočem delu v južnem delu in v četrti fazi. Za 2,5 milijona evra bi tudi celostno uredili Soboško jezero, kjer je predvidena ureditev tribun ter sodniškega stolpa, zipline, wake park, stavba za center vodnih športov, stavba za ribiče in gostinstvo ter drugo.

V navezavi s Soboškim jezerom je tudi objekt za turizem in šport z možnostjo nastanitev, ki bi zajemal fitness, wellness, konferečno dvorano in restavracijo, v vrednosti 6,9 milijona evra, pa še izgradnja večnamenske športne dvorane na območju Soboškega jezera za štiri milijone evrov. 

Soboška občina predvideva še vzpostavitev nacionalnega centra civilne zaščite in izgradnjo podcentra za protipoplavno zaščito v severovzhodni Sloveniji za 10 milijonov evrov, pa tudi športno rekreacijski center Fazanerija v vrednosti 16 milijonov evrov in pokriti plavalni bazen za 10 milijonov.

O navedenih dveh projektih smo nedavno že poročali, projekt Fazanerije pa se je znašel tudi na vladnem seznamu pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, kjer je sicer trenutno 16 projektov iz Pomurja

Na seznamu ne manjka niti dolgo načrtovan projekt preselitve avtobusne postaje na območje železniške postaje. 

Mestna občina Murska Sobota je na seznam uvrstila 64 projektnih predlogov.

Preureditev mejnih prehodov in farma za 11 milijonov 

Na seznamu je moč najti še dva projekta, ki ga predlaga več pomurskih občin z Razvojnim centrom Murska Sobota, in sicer StayMura - Razpršeni hotel na področju Biosfernega območja Mura v vrednosti 3,8 milijona evra ter Zdaj je čas - Moja Mura, moja Slovenija v vrednosti štirih milijonov, ki zajema razvoj dodatnih turističnih produktov navezanih na kulturno dediščino ob reki Muri. 

Velikopolanska občina in Zadruga Pomelaj bi za 3 milijone evrov združevali domačo obrt in lokalno tradicijo z razširitvijo proizvodnih kapacitet in vzpostavitvijo nastanitvenih zmogljivosti na sedežu Sablove domačije, v občini Križevci pa bi za dva in pol milijona dogradili pešpot pri Gajševskem jezeru s kampom. Bivši mejni prehod Hodoš bi potreboval pol milijona evrov za preureditev v turistično informacijski center. Tudi Bukovniško jezero je predvideno za oživitev, občina Dobrovnik bi namreč akumulacijsko jezero za 2,2 milijona evra revitalizirala, za 2,7 milijona pa še dogradila turistično infrastrukturo. 

Kar 500 milijonov evrov je ocenjen projekt vzpostavitve logističnega centra v Beltincih na okoli 100 hektarji, beltinska občina pa je na seznam uvrstila še en ambiciozen projekt, postavitev pilotne proizvodnje vodika iz odpadne plastike za kar bi bilo potrebnih devet milijonov evrov. Projekt brez ocenjene vrednosti pa je predlog občine Apače glede izgradnje novega železniškega mostu čez reko Muro in umestitev nekdaj obstoječe železniške povezava Bad Radkersburg-Gornja Radgona. 

Tudi sebeborski zadrževalnik, ki je predpogoj za vzhodno soboško obvoznico, se je znašel med predlogi občine Moravske Toplice, ki predlaga še ureditev osrednjega trga Moravskih Toplic z upravno stavbo za pet milijonov evrov in ureditev problematične ceste Bogojina-Gančani z namenom prekategorizacije povezovalne ceste na pomursko avtocesto, rekonstrukcije in obnove v skupni vrednosti petih milijonov evrov. Med tem, ko bi za ureditev zdraviliškega območja ob Rimski Čardi bilo potrebnih 40 milijonov evrov. Projekt bi se izvajal v javno-zasebnem partnerstvu.

Ljutomerska občina bi na Jeruzalemu za dva in pol milijona evrov uredila oziroma zgradila novo turistično znamenitost, in sicer vinogradniško plažo, občina Sveti Jurij ob Ščavnici predlaga ureditev turistično promocijskega centra Stara Gora za 1,4 milijona evra, občina Razkrižje pa turistično naselje Veščica za milijon evrov. 

Pomurske občine z drznimi načrti

Tudi v tem sklopu ne manjka ambicioznosti pri radenski občini, ki predvideva revitalizacijo parkovnega kompleksa za štiri in pol milijona evrov in farmo za proizvodnjo zelenjave, majhnega sadja in rib za več kot 11 milijonov evrov. Puconska občina bi za 2,8 milijona širila obrtno cono ob železniški progi Puconci-Vaneča, za 800 tisočakov zgradila razgledni stolp s fontano vina v Bodoncih in za 150 tisočakov uredila zbirko prekmurskega slovstva na domačiji Števana Kuzmiča.

Opuščeni center za begunce v Vidoncih bi občina Grad za tri in pol milijona evrov uredila za namen turizma, za isti namen pa bi bila potrebna dva milijona evrov za obnovo Grajske pristave. Med tem pa občina Kuzma predlaga gradnjo rekreacijska centra Tromeja za več kot tri milijone evrov. 

Pokrajinski muzej Murska Sobota si želi arheološki muzej za tri milijone evrov, v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota pa še sodobna centra pomurske kulturne dediščine za 2,3 milijona evra.

Vse občine ob reki Muri med tem predlagajo projekt Regijski park Mura za 3,5 milijona evra, še en projekt celotne regije pa je Izgradnja in oprema Talent centra za mlade, ki bi bil namenjen testiranju sposobnosti osnovnošolcev za priporočanje primernih poklicev. Projekt, ki se zgleduje po sosednjem Gradcu, je ocenjen na pet milijonov evrov, a stopnja pripravljenosti zanj ni znana.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pomurcek (nepreverjen)

Pomurje bi 1,2 milijarde projektov za Slovenijo predvideno 5,7 milijarde. Vej van pa ovi v Ljubljani nedo dali!

34 (nepreverjen)

Pri določenij projektaj se vidi, da so napisani na papir v zadnjem momentu (več kot pol predvidenih projektov je šele v fazi zasnove ali pa še to ne). Me zanima koliko jih bo realiziranih ob koncu finančnega obdobja. Glede na pretekle izkušnje in sposobnosti občinskih ekip za izpeljavo projektov ne moremo biti optimistični.

Rt (nepreverjen)

Na hitro nakracano nekaj, če ide skozi fajn, če pa ne pa imajo pa razlog ka sinfajo Ljubljano :)

Dvomim, ka de 10% toga seznam realizirano.

pesmater (nepreverjen)

Že pa samo pesimizem pa negativizem. Pa ka je z vami lidje naroube?

Vipko
Truplo

Malce sem se zapičil v ureditev Soboškega jezera. Toliko in toliko denarja... v redu, to je za debato. Ampak, videl sem tudi, da hočejo zgraditi športno dvorano. Nič ne piše, kakšna dvorana bi naj to bila. V Soboti imamo dve srednje veliki dvorani (za slovenske razmere), glede rekreacije je vse polno jeseni, pozimi... Sigurno bi se še rabila kakšna podobna ali nekoliko manjša dvorana, morda dve in to je to. Vsaj pri srednješolskem centru bi bilo potrebno obstoječo vsaj posodobiti.
Če hoče Sobota graditi neko mestno dvorano, je zame mesto gradnje nekje pri Soboškem jezeru že zgrešeno. Kakšna bi bila ta dvorana? Ne vem, če je 4 mio evre dovolj za veliko, spodobno dvorano za približno štiri in nekaj tisoč gledalcev? Predaleč je tudi od centra. Mi nismo neko velemesto, kjer se take zadeve gradijo navadno izven mest.
Potem nastane tudi problem, kaj bi se dogajalo v taki dvorani? Da igra tam tekme Creativ, odbojkarji in podobne reči... taka možnost obstaja v mestu. Potrebno bi bilo veliko delati, pripeljati v tako dvorano večje dogodke, razne razstave, koncerte... Kaj pa vzdrževanje, velikokrat to postane za določene objekte predrago in vse propada.
Da pa bi Slovenija dala Pomurju toliko denarja glede na skupno vsoto... je pa utopija!

In reply to by pesmater (nepreverjen)

Dr. (nepreverjen)

Super, samo naj pridejo sredstva ka mo delali neka.
Zanimivo ka nega bistvenih premikov na oskrbi starostnikov, glede na slabe izkušnje v sedanjem času epidemije.
Prav tako premalo projektov samooskrbe oziroma izkoriščanja naravnih virov...

Starejše novice