Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije ob mednarodnem dnevu družin opozarjata, da uravnotežena prehrana otrok ne sme postati privilegij premožnejših družin.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu družin, ki poteka pod sloganom »Družine, neenakosti in dobrobit otrok«, sta Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije opozorili na vse večje prehranske razlike med otroki.
Poudarjajo, da bi morala biti hranljiva in varna prehrana dostopna vsakemu otroku, ne glede na finančni položaj družine. Neustrezna prehrana namreč vpliva na zdravje, razvoj in življenjske navade otrok, posledice pa se pogosto kažejo tudi v odraslosti.
Debelost med otroki postaja vse večji problem
Podatki kažejo zaskrbljujoč trend. Leta 2025 je debelost med otroki in mladostniki, starimi med pet in 19 let, prvič presegla podhranjenost.
Po ocenah strokovnjakov ima danes že eden od treh otrok v Evropi čezmerno telesno težo ali debelost. Svetovna zdravstvena organizacija ob tem opozarja predvsem na agresivno oglaševanje hrane z veliko maščobami, sladkorjem in soljo.
Otroci so vsakodnevno izpostavljeni reklamam za sladke pijače, hitro prehrano in različne prigrizke, vse pogosteje tudi prek družbenih omrežij in spletnih vplivnežev. Takšna živila se pogosto predstavljajo kot nagrada ali oblika sprostitve, kar pomembno vpliva na prehranske navade mladih.
»Odgovornost za zdravo prehrano ne more biti samo na ramenih družin,« opozarjajo pri organizacijah.
Doma pripravljeni obroki pogosto cenejši od instant hrane
Čeprav se številnim družinam zaradi dražjih življenjskih stroškov zdijo hitri in pripravljeni obroki cenovno ugodnejša rešitev, podatki kažejo drugačno sliko.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so primerjali ceno instant piščančjih rezancev in doma pripravljene piščančje enolončnice. Ena porcija instant rezancev v povprečju stane okoli 1,7 evra, medtem ko je mogoče lonec domače enolončnice za pet do šest oseb pripraviti za približno osem evrov oziroma okoli 1,55 evra na porcijo.
Doma pripravljena jed vsebuje več vlaknin, beljakovin in hranil, obenem pa omogoča boljši nadzor nad količino soli, sladkorja in maščob.
Za pripravo takšne jedi zadostujejo osnovna živila, kot so krompir, korenje, čebula, testenine, riž, stročnice ali ovseni kosmiči, ki ostajajo cenovno dostopni tudi ob omejenem družinskem proračunu.
Načrtovanje obrokov lahko zmanjša stroške
Strokovnjaki družinam svetujejo predvsem načrtovanje tedenskih obrokov in premišljene nakupe.
Pred odhodom v trgovino priporočajo pregled zalog doma, pripravo jedilnika in nakupovalnega seznama. Tako se je lažje izogniti impulzivnim nakupom in nepotrebni porabi hrane.
Pomembno vlogo imajo tudi zamrznjena in konzervirana zelenjava ter sadje, predvsem kadar so sveži izdelki dražji ali manj dostopni.
Priporočajo izbiro izdelkov z manj dodanega sladkorja in soli.
Koristno je tudi načelo »kuhajmo enkrat, jejmo dvakrat«. Večje količine juh, omak ali enolončnic lahko družine uporabijo za več obrokov ali jih zamrznejo za kasneje.
V kuhanje vključite tudi otroke
Pri organizacijah poudarjajo, da lahko skupna priprava hrane pozitivno vpliva tudi na prehranske navade otrok.
Otroci lahko pomagajo pri pranju zelenjave, pripravi sestavin ali postavljanju mize.
S tem razvijajo odnos do hrane, kuharske spretnosti in bolj zdrave prehranske navade.
Prihranek ne sme iti na račun zdravja
Projekt »Pri hrani prihrani«, ki ga izvajata Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije ob podpori Ministrstva za zdravje, želi družinam ponuditi praktične nasvete za cenejšo, a še vedno kakovostno prehrano.
Cilj projekta je pokazati, da je mogoče pri hrani prihraniti brez odrekanja okusu, raznolikosti in zdravju otrok.
