Pomurske občine, ki so del sistema B, intenzivno usklajujejo vlogo z ministrstvom za okolje, izvajalca za nadgradnjo pa še niso izbrali.
Zapletov okoli nadgradnje Vodovoda sistema B, investicije težke 33,3 milijona evrov, ni videti konca. Zdaj, ko je Agencija RS za okolje vendarle odstopila od zahteve, da je potrebna presoja vplivov na okolje, se je pojavil problem pri projektiranju cevovodov. Ministrstvo za okolje namreč meni, da določeni cevovodi niso ustrezno projektirani kot primarni ali transportni, ki sodijo v domeno države, ampak bi morali biti sekundarni.
To pomeni, da bi breme financiranja morale prevzeti občine, zato prihaja pri vlogi do finančnega odstopanja. Večino sredstev za projekt, okoli 23 milijonov evrov, sicer izvira iz evropske kohezijske politike, del, okoli 5 milijonov, pa sofinancira država, konkretno ministrstvo za okolje in Sklad za vode, s katerim upravlja.
Občine bodo morale 'požreti' dodaten milijon
Obenem je bilo javno naročilo, kjer so iskali izvajalca za nadgradnjo, neuspešno. Ponudbe družb IMP, Teleg-M in Pomgrad so bile namreč s strani nosilca projekta, Občine Rogašovci, zavrnjene kot neustrezne, ponudnika IMP in Pomgrad pa sta se zaradi te odločitve pritožila na Državno revizijsko komisijo. A ta je pritrdila naročniku in zavrnila njun zahtevek.
Župan občine Rogašovci Edvard Mihalič ni zaskrbljen, da bi projekt bil ogrožen: "Ne gre za zaplete, to je pač normalen proces, v katerem prihaja vsakodnevno do sprememb. Sklad za vode, ki naj bi sofinanciral sekundarne cevovode, jih zdaj zaradi evropske direktive ne bo, to pa moramo zdaj rešiti občine," pojasnjuje Mihalič.
Kot še pravi župan goričke občine, bodo pač ta dodaten strošek občine "morale požreti", saj da se projekt mora izvesti, kar ponazarja s situacijo v njegovi občini, kjer morajo še zmeraj gasilci vsakodnevno voziti vodo gospodinjstvom v Serdico, Sotino in še drugod.
Tudi direktor javnega podjetja Vodovod sistema B Daniel Kalamar pravi, da je vloga v pregledu na ministrstvu in bo predvidoma do konca leta podpisana.
"Potekajo še razna usklajevanja, tudi glede upravičenih in neupravičenih stroškov, gre namreč za dolžino 220 kilometrov in tukaj je milijon detajlov, na koncu pa mora vse na milimeter ustrezati," pojasnjuje Kalamar in dodaja, da je teh neupravičenih stroškov dodatno okoli milijon evrov, gre pa za ocenjeno vrednost in računajo, da bodo to številko še znižali s pogajanji.
"Nekaj financira ministrstvo, nekaj vodni sklad, ta delitev sicer ni pomembna za nas, je pa seveda za njih," pravi direktor javnega podjetja.
Del nadgradnje zajema tudi soboško vodarno
Izvajalca za nadgradnjo pa ne bodo izbirali z novim javnim naročilom, ampak bodo nadaljevali izbiranje na podlagi konkurenčnega postopka s pogajanji: "Tri, ki so dali ponudbo bomo poklicali na pogajanje, kjer bodo podali novo ceno, ki pa ne sme biti višja od prvotno ponujene. Novega javnega naročila ne bo, saj bi postopek trajal predolgo," še pravi Kalamar in dodaja, da v tem delu računajo celo na prihranek.
Javno naročilo je bilo sicer razdeljeno na tri sklope, prvi zajema območje občin Beltinci, Murska Sobota, Puconci in Tišina, drugi sklop območje občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Rogašovci in Šalovci, tretji sklop pa se nanaša na gradnjo in šestmesečno poskusno obratovanje vodarne Fazanerija.
Odločanje o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje vodarne je sicer na zadnji seji mestnega sveta soboški župan Aleksander Jevšek umaknil z dnevnega reda, saj je povzročila precej razburjenja v predhodni razpravi.
V interesu pomurskih občin, da najdejo skupni jezik
Direktor Vodovoda sistem B zatrjuje, da ni bojazni, da bi projekt padel v vodo oziroma, da bi morali vračati evropski denar.
"Stvari tečejo. Res je, da dalj časa kot pri kakem manjšem projektu, ampak tudi s strani ministrstva je zadeve pospešena in ni več prisotnih problemov, katerim smo bili priča še pred pol leta," odkrito priznava.
Lahko zapade v naslednjo finančno perspektivo
Tudi župan Moravskih Toplic Alojz Glavač je optimističen, da bodo zadeve dorekli in vlogo uskladili: "Finančno konstrukcijo projekta moramo razjasniti in verjamem, da bomo do konca leta speljali zadevo," pravi Glavač, ki je tudi predsednik Sveta pomurske razvojne regije, a opozarja, da bodo morali to urediti, saj lahko v nasprotnem primeru pride tudi do vračanja evropskih sredstev.
Glavač ob tem omenja še možnost, da bi projekt zapadel v naslednjo finančno perspektivno, kjer pa bi bili pogoji financiranja drugače opredeljeni. V kolikor ne bo prišlo do dodatnih zapletov, načrtujejo, da bi po podpisu pogodb z deli pričeli spomladi 2021, nadgradnja pa bi bila končana do 2023.
