Lendavski župan Janez Magyar se je odzval na ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da krši zakon. Magyar se sprašuje, ali si KPK zakone razlaga po svoje.
Včeraj smo objavili poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede nezdružljivosti funkcij župana občine Lendava, Janeza Magyarja. Komisija je namreč ugotovila, da župan od leta 2018 opravlja dve funkciji, ki nista združljivi. Gre za funkcijo župana in člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava.
Pojasnili so, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, določa, da poklicni funkcionar - med katere ob upoštevanju zakona o lokalni samoupravi sodi tudi poklicni župan, ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
PREBERITE ŠE:
Župan pravi, da ni jasno, kje naj bi izvajal koruptivno tveganje
Na ugotovitve komisije se je za Sobotainfo odzval tudi župan Magyar, ki pravi, da Komisija za preprečevanje korupcije, ki ni odgovorila, kjer on, kot funkcionar izvaja koruptivno tveganje.
Nadalje Magyar pojasnjuje, da komisija pri tem ni sledila dejstvu, da sta proračuna občine Lendava in proračun Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava popolnoma ločena. Slednja se namreč financira neposredno preko državnega proračuna oziroma točneje ‘preko’ Urada Vlade Republike Slovenije za narodna vprašanja.
»Je KPK to dejstvo spregledala namenoma? Menim, da ja, saj me k temu razmišljanju vodi tudi dejstvo, da tabela o nezdružljivosti, ki jo je izdelala KPK, teh dveh funkcij ne šteje kot nezdružljivi,« pojasnjuje Magyar, ki dodaja, da je najbolj nenavadno, da v tabeli o nezdružljivosti ti dve funkciji nista zavedeni kot nezdružljivi. »Zakaj??? Ali mogoče zato, da si malo po svoje razlagajo zakone in da lahko nekoga diskreditirajo,« se sprašuje župan.
Magyar dodaja, da se Madžarsko samoupravno interesno skupnost ne more obravnavati zgolj kot navadno pravno osebo javnega prava, ampak kot osebo javnega prava.
Magyar prepričan, da ne dela nič narobe
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 1. odstavku 28. člena namreč dopušča izjeme, da je določen funkcionar lahko član oziroma lahko opravlja tudi dejavnost upravljanja, nadzora oziroma zastopanja če gre za društva, ustanovo in politično stranko, tako Magyar.
»Je KPK namenoma ‘spregledala’ to jasno določilo svojega akta? Menim, da ja, saj tudi 64. člen Ustave Republike Slovenije v svojem določilu jasno zapiše, da avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva,« piše Magyar.
Magyar pravi, da je v interesu manjšine, da neki poklicni funkcionar, v konkretnem primeru župan občine, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine, kandidira na volitvah za občinski svet narodne skupnosti, in če je izvoljen v svet narodne skupnosti, je tudi član Sveta madžarske narodne skupnosti.
»Tako članstvo zagotovo ne predstavlja nikakršne kršitve integritete, še manj tveganje za korupcijo, saj sem že pojasnil, da je financiranje madžarske narodne skupnosti zagotovljeno iz državnega in ne občinskega proračuna, zaradi česar odpade tudi vsako korupcijsko tveganje.
V tem primeru gre za t. i. pozitivno diskriminacijo, kar je pri pripadniku manjšine dopustno in celo ustavno zagotovljeno.«
Preprečili bi mi ustavno zagotovljeno pravico
Na koncu Magyar dodaja, da če bi obveljalo trenutno tolmačenje KPK in bi se kot aktualni župan občine Lendava odločil za ponovno kandidaturo za župana, bi mu bilo onemogočeno tudi sodelovanje na volitvah za Madžarski Svet samoupravne skupnosti Občine Lendava, čeprav je kot pripadnik madžarske manjšine vpisan v ustrezen volilni imenik.
»Bila bi mi preprečena ustavno zagotovljena pravica voliti in biti tudi izvoljen. Mi KPK namenoma jemlje to ustavno pravico? Zakonodajalec je namreč Državni zbor RS, v kakšnem smislu si to lahko KPK dovoli, da se postavi nad zakonodajalca, v tem primeru Državni zbor RS.«
Magyar je KPK predlagal in prosil, da se na Državni zbor naslovi zahteva za obvezno razlago 28. člena Zakona integriteti in preprečevanju korupcije.
»KPK tega ni storila. Zakaj? A je to naredila spet namenoma? Poudaril bi, da se je KPK postavil nad zakonodajalca in tudi kar je velika nevarnost nad Ustavo RS, ki državljanom omogoča pravico do obrambe.
Magyar dodaja, da mu KPK, kot državni organ vsaj v dveh primerih ne dovoli uveljavljanja pravic, ki mu jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije.
