Leto po ujmi: Nasipi na Muri ponekod še niso obnovljeni in okrepljeni.
Sedem občin Pomurja je po lanski ujmi popisalo za skupno več kot pet milijonov evrov škode. Kot pravijo župani Lendave, Razkrižja, Ljutomera, Črenšovcev, Beltincev, Tišine in Radencev, se bojijo poplav, saj nasipi ob Muri še niso obnovljeni. Po besedah župana Lendave Janeza Magyara čakajo, da se država zedini o prioritetah, želijo si tudi servisnih poti.
V občini Lendava so imeli med ujmo največ težav na Muri, ki je dosegla rekordne vodostaje in izjemno velik pretok.
Grozilo je, da se bo predrl nasip v Benici in pri Gornjem Lakošu, a so gasilci, občani in civilna zaščita razmere uspeli obdržati pod nadzorom, je za STA spomnil župan Janez Magyar.
Ker pa je v občini Črenšovci predrlo nasip, je voda pritekla vse do Hotize.
»To je bila zaledna voda, ki smo jo prečrpavali z velikimi in močnimi črpalkami in vas rešili, tako da dejansko škode zaradi visokega vodostaja nismo imeli,« je povedal Magyar. Je pa ta nastala na cestah in opremi gasilcev.
Župan sicer meni, da so ob nasipih nujno potrebne servisne poti. »V praksi smo videli, da so nasipi, če so ob njih servisne poti, bolj vzdržljivi, da ne omenjamo, da imaš dostop do celotne dolžine nasipa,« je pojasnil.
Zato je Direkcijo Republike Slovenije za vode pozval, naj nujno uredijo te poti.
V Lendavi je bilo po poplavah za okrog 27.000 evrov škode. Po besedah Janeza Magyarja je država pokrila obljubljenih 40 odstotkov, približno 11.000 evrov.
V občini Razkrižje je bilo najhuje na območjih ob Ščavnici in Muri. Poplavljene so bile državna, občinske ter gozdne ceste, športne, turistične in rekreacijske površine, brvi, mnogo stanovanjskih ter gospodarskih objektov ob Ščavnici ter zaradi dviga podtalnice veliko objektov na najnižjem delu občine.
Škode je bilo veliko na brežinah obeh rek in manjših vodotokov, pa tudi na državnih cestah ter kmetijskih površinah ter na skupnem javnem vodovodnem sistemu in fekalni kanalizaciji.
»Za našo velikost občine in kapaciteto prostovoljcev ter gasilske enote je bila naravna nesreča zajetna,« je za STA dejal razkriški župan Stanko Ivanušič. Evidentirane škode je bilo za 915.000 evrov. Interventne stvari je občina sanirala takoj, ostalo na gozdnih in občinskih cestah ter drugih javnih površinah pa letos.
Država je sanirala državno cesto ter enega od večjih vodotokov, je povedal razkriški župan. Še vedno pa čakajo na sanacijo brežin Ščavnice in Mure ter nekaterih potokov, kar bo po navedbah Ivanušiča vredno okrog 800.000 evrov.
Tudi v Ljutomeru je poplavljala Mura. Kot je za STA povedala županja Olga Karba, je bila skupna ocena škode 2,16 milijona evrov, od tega na kmetijskih zemljiščih za okoli 297.000 evrov, na stavbah 169.000 evrov, na infrastrukturi za vodooskrbo 132.000 evrov, na vodni infrastrukturi več kot 1,5 milijona evrov in na transportni infrastrukturi nekaj manj kot 26.000 evrov.
Ocena škode na občinski infrastrukuri je znašala 127.700 evrov. Doslej so po besedah županje sanirali transportno infrastrukturo in deloma infrastrukturo za vodooskrbo.
Hudo je bilo v Črenšovcih, saj je Mura predrla nasip in poplavila vas. Po besedah županje Vere Markoja so bile poplavljene hiše ob robu vasi. »Ogromno škode smo imeli na občinski infrastrukturi, to smo večino sanirali, nekaj malega je še ostalo. Zdaj pa pričakujemo, da se pristopi k sanaciji celotne trase Mure,« je dejala za Slovensko tiskovno agencijo.
Škoda v Občini Črenšovcih je bila po besedah županje nekaj manj kot 92.000 evrov, če pa prištejemo škodo, ki so jo imeli drugi resorji, kot je direkcija za vode ali škodo v gozdovih in na gozdnih cestah, pa okrog dva milijona evrov.
Od države oziroma od ministrstva za obrambo so prejeli nekaj več kot 50.000 evrov za intervencijske stroške, od ministrstva za naravne vire in prostor pa 27.000 evrov za ureditev infrastrukture »in to je 40 odstotkov od tega, kar smo prijavili.«
V občini Beltinci je v neurju nastala škoda na stavbah, gospodarski javni infrastrukturi, športnih centrih ter kmetijskih pridelkih v Ižakovcih, Dokležovju, Melincih in Beltincih. Višino škode so ocenili na več kot pol milijona evrov.
Župan Beltincev Marko Virag je povedal, da so Beltinci od države prejeli 205.000 evrov kot plačilo nujnih ukrepov za odpravo posledic naravne nesreče za sanacijo gozdnih cest. Vrednost sanacijskih del, ki še niso bila izvedena, pa je ocenjena na 10.000 evrov.
Mura je ogrožala tudi občino Tišina. Kot je povedal župan Franc Horvat, sta poplavljala tudi potoka Mokoš in Dobel. »Največja težava je bila Mura, kjer je prišlo do pretoka 1500 kubičnih metrov na sekundo, tako da smo del nasipa na Petanjcih obložili z vrečami in ga obvarovali,« je spomnil za STA.
Že takrat so državo opozorili, da tako visoke vode ta del nasipa ne bo več zdržal. Letos junija se je zgodba iz lanske ujme skoraj ponovila, je dejal.
»Težava je, da če Mura tukaj prestopi, ne bo plavala le večina Občine Tišina, ampak verjetno vse nižje ležeče občine na levem bregu reke Mure,« je posvaril Horvat. V Občini Tišina so sicer po ujmi prijavili za več kot 800.000 evrov škode.
V Radencih so hudo uro avgusta lani preživljali v naseljih Boračeva, Hrastje Mota, Janžev vrh in v Radencih. Voda je poškodovala ceste in povzročila plazenje ter škodo ne le na občinski, tudi na lastnini zasebnikov. Skupno so po besedah župana Romana Leljaka ocenili škodo na več kot milijon evrov.
»Dve podjetji, ki smo ju izbrali z javnima razpisoma, sta sanirali najnujnejšo infrastrukturo. Vrednost sanacijskih del smo ocenili na 350.000 evrov. Od tega je 150.000 evrov za sanacijo dala občina, malo manj kot 200.000 evrov pa smo dobili od države,« je za STA povedal Leljak.
Leljak dodaja, da letos načrtujejo obnovo treh cest in čakajo na denar od države, saj zaradi napake pri vnosu podatkov v sistem niso prejeli tistih 40 odstotkov sredstev kot ostale občine:
»Dela, ki bi jih letos želeli opraviti, nas bodo stala okoli 500.000 evrov. Računamo, da bi večino teh sredstev dobili iz države,« je še dejal.
