VIDEO: Klavdija Topolovec Špur: Vino nastaja v vinogradu, penina pa pripoveduje zgodbo kraja

V oddaji Med nama na televiziji IDEA je gostovala Klavdija Topolovec Špur, glavna enologinja in vodja Kleti Radgonskih goric, ki že več kot četrt stoletja soustvarja eno najprepoznavnejših slovenskih vinskih zgodb. 

V pogovoru je spregovorila o svoji poklicni poti, nastajanju vrhunskih vin in penin, pomenu tradicije ter prihodnosti slovenskega vinarstva.

Njena pot v svet vina se je začela pred več kot 27 leti, takoj po zaključku študija.

Čeprav danes velja za eno najvidnejših slovenskih enologinj, so bili njeni začetki precej drugačni. Prve izkušnje je nabirala v laboratoriju, polnilnici in proizvodnji, kjer je spoznavala vse faze nastajanja vina. 

Kot je povedala, ji je veliko znanja predal tedanji glavni enolog Radgonskih goric Lojze Filipič, ki ga še danes šteje za enega najpomembnejših mentorjev v svoji karieri.

Prihaja iz Hercegovščaka, kraja, ki ga mnogi poznajo kot rojstni kraj avtohtone sorte radgonska ranina. Vinogradništvo je bilo del njenega življenja že od otroštva, zato ni presenetljivo, da je svojo poklicno pot povezala z vinom. Tudi danes doma obdelujejo vinograde, kar ji omogoča še tesnejši stik z naravo in vinsko trto.

V oddaji je poudarila, da je predstava, da vino nastane v kleti, precej zmotna. 

Po njenih besedah se kakovost vina začne že v vinogradu. Prav tam se oblikujejo pogoji, ki pozneje odločajo o kakovosti grozdja in posledično tudi vina. Zato v Radgonskih goricah veliko pozornosti namenjajo spremljanju vinogradov skozi vse leto.

»Iz slabega grozdja ni mogoče narediti vrhunskega vina. Dobra osnova je ključ vsega, kar pride pozneje,« je med drugim pojasnila.

Delo enologa je po njenih besedah veliko bolj zahtevno, kot si večina predstavlja. Poleg okušanja vin vključuje številne analize, spremljanje fermentacije, načrtovanje pridelave, zagotavljanje sledljivosti in tudi precej administrativnega dela. Vsaka odločitev lahko vpliva na več deset ali celo sto tisoč steklenic vina, zato je odgovornost velika.

Posebno mesto v pogovoru je pripadlo penini, ki je postala sinonim za Radgonske gorice. 

Topolovec Špur je spomnila, da ima izraz penina v Sloveniji poseben pomen. Gre za tradicionalno slovensko poimenovanje kakovostnih penečih vin, ki se je rodilo prav v Radgoni. Pred skoraj petimi desetletji so v podjetju iskali slovensko ime za svoja peneča vina in obudili izraz, ki se je pojavil že v Bleiweisovih novicah sredi 19. stoletja.

Danes je beseda penina zapisana tudi v slovenskem pravopisu in predstavlja pomemben del slovenske vinske identitete.

Srebrna Radgonska penina ostaja najbolj prodajana slovenska penina. Letno prodajo približno milijon steklenic, njena priljubljenost pa temelji na svežini, sadnosti in prepoznavnem okusu. Kot je pojasnila enologinja, se tudi penine skozi leta prilagajajo okusom potrošnikov, ki vse bolj posegajo po suhih in elegantnih različicah.

V Radgonskih goricah pa ne stavijo le na tradicijo. V zadnjih letih so pozornost svetovne javnosti pritegnili tudi z inovativnim projektom Untouched by Light. Gre za penino, ki nastaja v popolni temi. Od nočne trgatve do stekleničenja je celoten proces zaščiten pred svetlobo, saj raziskave kažejo, da lahko ta vpliva na aromatiko vina. 

Projekt je požel veliko zanimanja doma in v tujini ter prejel tudi priznanje za inovativnost.

Pomemben del identitete Radgonskih goric predstavlja tudi Janževec, ki letos praznuje 50 let. Po besedah Topolovec Špur gre za vino, ki ga številni povezujejo s Pomurjem in druženjem ob kozarcu vina. Danes ga pridelajo več kot milijon steklenic letno, njegova zgodba pa temelji na kombinaciji tradicije in prilagajanja sodobnim okusom.

Ob vprašanju o položaju žensk v vinarstvu je povedala, da sama razlik med spoloma pri svojem delu ne občuti. Kljub temu opaža, da žensk na vodilnih enoloških položajih v večjih slovenskih kleteh še vedno ni veliko. Po njenem mnenju pa lahko ženske zaradi svoje natančnosti in senzorične občutljivosti na tem področju enakovredno konkurirajo moškim.

Čeprav je v svoji karieri prejela številna priznanja in sodelovala pri številnih uspešnih projektih, največjo vrednost vidi v ekipi. Prepričana je, da brez dobrega sodelovanja ni mogoče ustvarjati vrhunskih vin in penin.

Za prihodnost Radgonskih goric ostaja optimistična.

Podjetje po njenem mnenju gradi na bogati tradiciji, hkrati pa dovolj pogumno vstopa v nove razvojne zgodbe. Prav spoj izkušenj, znanja in inovativnosti vidi kot ključ za uspešno prihodnost slovenskega vinarstva.

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike poleg Miše Zečević v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Benjamin Langner in Uroš Maučec.