Poslovna enota v Murski Soboti je nastala kot pravna naslednica Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje. Na inštitutu poudarjajo, da se razvija v polnopravni raziskovalno-razvojni center.
Dejan Židan, kandidat za poslanca Socialnih demokratov na minulih državnozborskih volitvah, je na osrednjem soočenju skupine Moji Mediji in televizije IDEA spregovoril tudi o Institutu Jožef Stefan.
»Blizu tega smo, da Institut Jožef Stefan vsaj del laboratorijev preselil v Mursko Soboto,« je dejal.
Institut Jožef Stefan je največja raziskovalna ustanova v Sloveniji. Deluje na področjih naravoslovja, tehnike in življenjskih znanosti.
Njegovi raziskovalci sodelujejo v številnih mednarodnih projektih ter prispevajo k razvoju novih tehnologij. Institut ima pomembno vlogo pri povezovanju znanosti in gospodarstva ter pri prenosu znanja v prakso.
Kaj so povedali na ministrstvu?
Kot smo poročali, so na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije za Sobotainfo potrdili, da so v postopke aktivno vključeni.
Kot so navedli, ne gre zgolj za idejo, ampak za korak, saj je vlada s 1. januarjem 2026 Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje pripojila k Institutu Jožef Stefan.
»Glede vzpostavitve enote v Pomurju so potekali intenzivni pogovori tako med raziskovalnimi zavodi, kakor tudi različnimi ministrstvi (predvsem ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), ki so na koncu rezultirali v vladnem sklepu o pripojitvi,« so dodali.
Kot so izpostavili, je največji izziv zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov, kar je lažje doseči v okviru večjih raziskovalnih sistemov.
Lansko poletje ukinili Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje
Spomnimo, leta 2022 je bilo v Murski Soboti ustanovljeno Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje, edini javni raziskovalni zavod v regiji.
Lansko poletje so se na vladi odločili, da javni raziskovalni zavod ukinejo in ga priključijo Institutu Jožef Stefan.
Za dodatne informacije glede očitkov o centralizaciji, načrtih in raziskovanju smo se obrnili tudi na Institut Jožef Stefan.
Vzpostavitev laboratorijev in raziskovalnih kapacitet
Nives Ogrinc, vršilka dolžnosti vodje Raziskovalno-razvojnega centra Pomurje, je za Sobotainfo odgovorila, da so načrti za delovanje instituta v Pomurju že konkretizirani in institucionalni vzpostavljeni.
»Poslovna enota v Murski Soboti je nastala kot pravna naslednica Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje, pri čemer se razvija v raziskovalno-razvojni center, ki bo postopno nadgrajeval raziskovalno infrastrukturo in laboratorijske zmogljivosti v regiji.
Načrt predvideva postopno vzpostavitev laboratorijev in raziskovalnih kapacitet, ne kot enkratno investicijo, temveč kot razvojni proces do leta 2030.
Vzpostavitev centra je treba razumeti kot odgovor na strukturno vrzel: Pomurje je bilo do nedavnega edina regija v Sloveniji z več kot 100.000 prebivalci brez lastne znanstveno-raziskovalne institucije, kar je pomembno vplivalo na razvojni zaostanek in nizko raven javnega vlaganja v raziskave in razvoj,« je pojasnila.
Sodelovanje z državo, občinami in gospodarstvom že poteka
Projekt se razvija v sodelovanju z različnimi partnerji. »Priprava in izvedba pripojitve sta potekali v tesnem sodelovanju z državo, predvsem z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter z regionalnimi in lokalnimi deležniki,« je odgovorila.
Dodala je, da so na operativni ravni že vzpostavili povezave z občinami, razvojnimi institucijami ter industrijskimi partnerji in tehnološkimi podjetji.
Poudarila je, da ima pomembno vlogo tudi sodelovanje z gospodarstvom, saj so bila vlaganja v raziskave in razvoj v regiji doslej večinoma na strani zasebnega sektorja.
Projekt v razvojni fazi in usmerjen v leto 2030
Na inštitutu so pojasnili, da je projekt trenutno v prehodni razvojni fazi. »Organizacijska enota je vzpostavljena, oblikovane so prve raziskovalne skupine in programi, poteka priprava projektne dokumentacije za infrastrukturo in potencialno novogradnjo,« so navedli.
Ob tem so dodali, da aktivno pridobivajo nacionalne in evropske vire financiranja.
»Pripojitveni elaborat predvideva tudi postopno izgradnjo raziskovalne infrastrukture do leta 2030, z večfaznim pristopom in kasnejšo evalvacijo uspešnosti centra,« so pojasnili.
Hrana, materiali, okolje in energija med ključnimi področji
Razvoj centra temelji na povezovanju znanja in potreb regije. »Ključna področja so hrana in kmetijstvo, kritične surovine, materiali in napredne tehnologije, okolje in trajnost ter dolgoročno tudi trajnostna energetika.«
Izpostavili so tudi enega prvih konkretnih programov. »Raziskovalni program razvija napredne metode za kakovost, pristnost in sledljivost živil, vključuje umetno inteligenco, podatkovne modele in napredno analitiko ter vzpostavlja tako imenovan živi laboratorij v realnem okolju,« so pojasnili.
V teku že projekti in prijave na razpise
Na inštitutu so potrdili, da se projekt že razvija tudi skozi konkretne pobude.
»V letu 2026 se vzpostavlja nova programska skupina, hkrati pa potekajo prijave na nacionalne in evropske projekte,« so navedli.
Dodali so, da je predvidena tudi možnost novogradnje raziskovalne infrastrukture: »Na sistemski ravni so načrtovane investicije v raziskovalno opremo in infrastrukturo do leta 2030.«
Priložnost tudi v povezavi z industrijo v regiji
Dodatno razvojno priložnost vidijo v industrijskih investicijah.
»Pomembna industrijska investicija v regiji, zlasti vzpostavitev visokotehnološkega biofarmacevtskega centra v Lendavi, odpira možnosti za vključevanje Instituta Jožef Stefan v razvojno-raziskovalne aktivnosti globalnega farmacevtskega sektorja,« so navedli.
Podpora decentralizaciji raziskovalne dejavnosti
Na Institutu Jožef Stefan poudarjajo, da podpirajo širši koncept razvoja.
Ob tem so dodali, da želijo s centrom v Pomurju ustvariti pogoje za dolgoročni razvoj kadrov, gospodarstva in inovacijskega okolja ter okrepiti povezovanje med znanostjo in prakso.
Med pričakovanji in pomisleki
Projekt v regiji odpira tudi širša vprašanja. Na eni strani se predstavlja kot decentralizacija raziskovalne dejavnosti, ki bi Pomurju prinesla razvojni preboj, na drugi pa nekateri opozarjajo, da gre v praksi za ravno obraten proces.
Spomnimo, da je bila regiji odvzeta samostojna ustanova Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje, ki je bila pripojena inštitutu. S tem je formalno nastala enota Instituta Jožef Stefan v Murski Soboti.
