Projekt odpira vrata razvoju visokotehnoloških dejavnosti in novih delovnih mest v regiji.
Dejan Židan, kandidat za poslanca Socialnih demokratov na minulih državnozborskih volitvah, je na osrednjem soočenju skupine Moji Mediji in televizije IDEA spregovoril tudi o Institutu Jožef Stefan.
»Blizu tega smo, da Institut Jožef Stefan vsaj del laboratorijev preselil v Mursko Soboto,« je dejal.
Institut Jožef Štefan je največja raziskovalna ustanova v Sloveniji. Deluje na področjih naravoslovja, tehnike in življenjskih znanosti.
Njegovi raziskovalci sodelujejo v številnih mednarodnih projektih ter prispevajo k razvoju novih tehnologij. Institut ima pomembno vlogo pri povezovanju znanosti in gospodarstva ter pri prenosu znanja v prakso.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na institut ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Kaj pravijo na ministrstvu?
Z ministrstva so odgovorili, da z načrti niso le seznanjeni, temveč so v postopke tudi aktivno vključeni.
Kot so navedli, ne gre zgolj za idejo, ampak za konkreten korak, saj je vlada s 1. januarjem 2026 Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje pripojila k Institutu Jožef Stefan.
»Glede vzpostavitve enote v Pomurju so potekali intenzivni pogovori tako med raziskovalnimi zavodi, kakor tudi različnimi ministrstvi (predvsem ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), ki so na koncu rezultirali v vladnem sklepu o pripojitvi,« so dodali.
Zagovarjajo decentralizacijo, ustanavljanja novih zavodov ne podpirajo
Na ministrstvu zagovarjajo decentralizacijo znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vendar ob jasnem pogoju ohranjanja znanstvene odličnosti:
»V tem kontekstu nismo naklonjeni institucionalni drobitvi raziskovalnega prostora (ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov).
Zavedamo pa se, da je zaradi nekaterih specifičnih tematik smiselno umeščanje raziskovalnih kapacitet izven matičnih institucij in v takšnih primerih načrtovane in vsebinsko utemeljene primere podpiramo.«
Dodali so, da večina razpisov sicer temelji na koncentraciji znanja in infrastrukture, a hkrati obstajajo tudi mehanizmi, kot so kohezijska sredstva in sklad za pravičen prehod, ki omogočajo razvoj raziskovalnih kapacitet v regijah.
Kako bo s financiranjem?
Glede možnosti razvoja v Pomurju ocenjujejo, da se lahko na posameznih nišnih področjih vzpostavijo pogoji za vrhunsko raziskovalno delo, vendar je ključno povezovanje z obstoječimi institucijami.
Kot so izpostavili, je največji izziv zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov, kar je lažje doseči v okviru večjih raziskovalnih sistemov.
»Projekt bo financiran skladno z obstoječimi instrumenti ter skladno s strateškimi dokumenti na tem področju. Glede na pomen tovrstnih institucij za regionalno okolje pa verjamemo, da bo k izvedbi projekta s finančnimi in drugimi podporami pristopilo tudi lokalno okolje (občine in gospodarstvo).
Brez aktivne udeležbe lokalnih skupnosti in zainteresiranosti gospodarstva je namreč izvedba takšnih projektov znatno otežena, smiselnost pa vprašljiva,« so še odgovorili.
