V več kot petih urah obravnave med drugim pričali Ratkai, Virag in Anželj: »Pismo me je presenetilo«

Saga okoli razmer v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota se je danes na sodišču nadaljevala. 

V kazenski tožbi, ki jo je zoper sindikalno zaupnico Sindikata Glosa Suzano Lukovnjak vložila direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar, je predmet spora javno pismo, naslovljeno na soboškega župana Damjana Anželja. 

Sindikat je v njem opozoril na razmere v knjižnici, vodstvo zavoda pa je zapisano označilo za neresnično in škodljivo za ugled knjižnice.

Zaslišanih že več prič, na sodišču dva župana in predsednik sveta zavoda knjižnice

Zadeva je na sodišču že od lani. Na zadnji obravnavi 4. februarja je pooblaščenec tožnice znova ponudil možnost umika zasebne tožbe, če bi se obdolžena za zapisano opravičila, vendar je Lukovnjak vse očitke zavrnila in poudarila, da je delovala v okviru sindikalnega poslanstva. 

Sodišče je doslej zaslišalo več prič, med njimi direktorico knjižnice, bibliotekarja Alberta Halasza in sindikalista Mitjo Šuštarja, sodnica pa po štiriurnem zaslišanju še ni mogla oceniti, ali je javno pismo temeljilo na dejanskem stanju ali pa so bile navedbe v njem neresnične.

Na sodišče so bili kot priče vabljeni soboški župan Damjan Anželj, beltinski župan Marko Virag in predsednik sveta zavoda knjižnice Roman Ladislav Ratkai, ob njih pa tudi prvi štirje podpisniki sindikalnega javnega pisma.

Obramba predložila nove dokaze, tožilstvo opozorilo na postopek

Današnja obravnava se je začela z razpravo o novih dokazih, ki jih je predložila obramba. Pooblaščenka obtožene je pojasnila, da so priložili dodatno dokumentacijo, med drugim mnenja Narodne in univerzitetne knjižnice,

Pooblaščenec tožilke je ob tem opozoril na način predlaganja dokazov: »Nisem navajen takega postopanja obrambe, kot se že ves čas dogaja v tem postopku,« je povedal in dodal, da se o relevantnosti novih dokazov na tej obravnavi še ne morejo opredeliti. Predlagal je, da se pri zaslišanju prič za zdaj ne upoštevajo.

Sodnica je obravnavo za 15 minut prekinila, da se tožilka seznani z dokumentacijo, po nadaljevanju pa pojasnila, da v predloženem gradivu »ne vidi nič posebej spornega«. Tožilstvo je nato napovedalo dodatne dokazne predloge ob koncu obravnave.

Svet zavoda deluje v okviru pristojnosti

Kot prvi je pričal predsednik sveta zavoda Roman Ratkai. Poudaril je, da svet zavoda deluje v skladu s pristojnostmi in se ne vpleta v operativno delo knjižnice.

»Delamo v okviru pooblastil, nikakor se ne vpletamo v druge organe. Svet zavoda je neodvisen organ,« je povedal. Dodal je, da so se z vsebino pisma seznanili na seji, o njem razpravljali, a da niso ugotovili, da bi knjižnica zaostajala v razvoju ali da bi bile navedbe o okrnjenem delovanju čitalnice utemeljene.

Ob tem je priznal, da so obravnavali tudi posamezne težave, kot so kadrovski načrt in stanje bibliobusa, vendar je poudaril, da gre za operativne zadeve. »Nismo krivi, da je bil bibliobus tako star,« je dejal.

Župana poudarila omejene pristojnosti

Svoje videnje je predstavil tudi soboški župan Damjan Anželj. Pojasnil je, da je bilo javno pismo odziv na razpravo na mestnem svetu.

»Pismo me je presenetilo, saj se sindikat po mojem mnenju spušča v poslovodske zadeve, kar ni v njihovi pristojnosti,« je povedal. 

Dodal je, da občina sredstva za knjižnico zagotavlja v skladu z zmožnostmi ter da nobena inšpekcija ni ugotovila kršitev.

Podobno je izpostavil tudi beltinski župan Marko Virag, ki je poudaril, da se župani ne smejo vpletati v delovanje zavoda. »Kot župan držim distanco, da ne bi bil preveč vpet v zadeve,« je dejal in dodal, da so prejeli tudi pisma zaposlenih, ki se z javnim pismom niso strinjali.

Podpisniki pisma opozarjali na kadrovske in organizacijske težave

Na drugi strani so podpisniki pisma in zaposleni izpostavili vrsto težav v knjižnici. Ivo Podojstršek je pojasnil, da je bilo pismo odziv na razprave o razmerah v zavodu in namenjeno izboljšanju stanja.

»Od leta 2020 naprej je knjižnico zapustilo pet delavcev. To se mi zdi velika številka glede na naš kolektiv,« je povedal. 

Opozoril je tudi na kadrovski primanjkljaj in zmanjšanje izobrazbene strukture ter dodal, da se je sindikatu zdelo problematično, da zaposleni odhajajo.

Zaposleni so izpostavili tudi stanje čitalnice. »Ko je bilo konec covida, bi se čitalnica morala normalno odpreti, a se to ni zgodilo,« je dejal Podojstršek.

Podobno je pričala Vesna Radovanovič, ki je poudarila težave pri nadomeščanju zaposlenih in zmanjševanje kadra. »Zagotovo nas je manj,« je povedala in dodala, da zaposleni kljub temu skušajo ohranjati kakovost storitev.

Pismo kot dobronamerna kritika

Nekdanja direktorica Jasna Horvat je pojasnila, da je bilo pismo pripravljeno z namenom izboljšanja razmer. »S tem pismom smo samo hoteli, da se izboljša kakovost storitev, ni šlo za to, da bi koga blatili,« je povedala.

Dodala je, da zaposleni čutijo pripadnost knjižnici in da so želeli opozoriti na težave, ki jih zaznavajo pri delu.

»S tem pismom smo samo hoteli, da se izboljša kakovost storitev, ni šlo za to, da bi koga blatili. Zaposleni so knjižnica, ne direktor. Vsak je strokovnjak na svojem področju. Tega zdaj več ni,« je še povedala.

Sodišče odobrilo nova zaslišanja

Po zaslišanju prič je pooblaščenec tožilke predlagal dodatna zaslišanja, med drugim zaposlenih, ki niso člani sindikata ter članov strokovnega sveta. Obramba je večino predlogov zavrnila kot nepotrebne.

Sodnica Natalija Goldinskij Husar je ocenila, da so izpovedi o razmerah v knjižnici med seboj nasprotujoče. 

»Glede na to, kar smo danes slišali, so izpovedbe kontradiktorne,« je dejala in odobrila zaslišanje dodatnih prič iz vrst zaposlenih, ki pisma niso podpisali, in strokovnega sveta.

Nadaljevanje glavne obravnave, ko naj bi sodnica sprejela tudi končno odločitev, je razpisana za 10. junija 2026.