Saga knjižnica: Na soboškem sodišču tudi Anželj, Virag in Ratkai

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se bo prihodnjo sredo nadaljevalo sojenje v kazenski tožbi Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota proti sindikalni zaupnici Sindikata Glosa Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Suzani Lukovnjak.

Na sodišče so kot priče vabljeni župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, župan občine Beltinci Marko Virag in predsednika sveta knjižnice Roman Ladislav Ratkai.

Ob omenjenih bodo pričali tudi prvi štirje podpisniki sindikalnega javnega pisma (o tem več v nadaljevanju), sicer člani sindikata.

Predmet spora: Javno pismo županu

Spomnimo. Na okrožnem sodišču v Murski Soboti je že od lani v teku kazenska tožba, ki jo je direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudija Šek Škafar vložila zoper sindikalno zaupnico Suzana Lukovnjak.

Spor izhaja iz javnega pisma, naslovljenega na župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, v katerem je sindikat opozoril na razmere v knjižnici.

Vodstvo je pismo označilo za neresnično in škodljivo za ugled zavoda.

Tožilstvo ponudilo možnost umika tožbe, sindikalna zaupnica očitke zavrača

Na zadnji obravnavi, ki je bila 4. februarja, je Andrej Janežič, pooblaščenec tožnice, še enkrat ponudil možnost umika zasebne tožbe, če bi se obdolžena za zapisano opravičila.

Lukovnjak je v več kot polurnem zagovoru zavrnila vse očitke. Poudarila je, da je kot zakonita zastopnica sindikata delovala v okviru sindikalnega poslanstva in da izjave niso bile neresnične. Po njenih besedah je sindikat opozarjal na pomanjkljivosti z namenom razvoja knjižnice in izboljšanja pogojev za zaposlene.

Kot enega ključnih pokazateljev nazadovanja je izpostavila kadrovsko stanje. Leta 2018 je bilo v knjižnici redno zaposlenih 27 delavcev, ob tem pa še sodelavci v javnih programih in delu v splošno korist. S 1. januarjem 2025 je bilo redno zaposlenih 24 delavcev, brez dodatnih programov, knjižnico pa so zapustili trije visoko izobraženi kadri brez nadomestitve.

Direktorica knjižnice je kot priča povedala, da so bile v pismu navedene neresnice, zaradi katerih so se začeli odzivi medijev in ustvarjanje podobe nevzdržnih razmer.

Kot direktorica je bila po njenih besedah dolžna zaščititi ugled in dobro ime zavoda.

Štiriurno zaslišanje brez zaključkov

Kot priča je bil zaslišan tudi bibliotekar Albert Halasz, ki je v času bolniške odsotnosti direktorice opravljal naloge direktorja. Povedal je, da ga je javno pismo presenetilo in prizadelo, saj bi po njegovem mnenju morali spore najprej reševati znotraj knjižnice.

Dodal je, da ni zaznal pomanjkanja komunikacije in da se število članov ter izposoj povečuje.

Priča Mitja Šuštar, tajnik in predsednik glavnega odbora sindikata Glosa, je poudaril, da je bil ob branju pisma ponosen in da je glavni problem pomanjkanje socialnega dialoga. Opozoril je, da je dolžnost sindikata, da se oglasi, kadar zazna nepravilnosti.

Sodnica Natalija Goldinskij Husar je po štiriurnem zasliševanju povedala, da po do sedaj slišanem, sodišče še ne more oceniti, ali je bilo javno pismo napisano na podlagi dejanskega stanja, ali pa da so bile navedbe v javnem pismu neresnične.