V zasebni tožbi direktorice soboške knjižnice zoper sindikalno zaupnico odločitev še vedno ni padla. Kot priče bosta zaslišana tudi župan Mestne občine Murska Sobota in župan občine Beltinci.
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je danes nadaljevala obravnava v zasebni kazenski tožbi, ki jo je direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudija Šek Škafar vložila zoper sindikalno zaupnico Suzana Lukovnjak.
Spor izhaja iz javnega pisma, naslovljenega na župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, v katerem je sindikat opozoril na razmere v knjižnici.
Vodstvo je pismo označilo za neresnično in škodljivo za ugled zavoda.
Znova ponudili možnost umika tožbe
Andrej Janežič, pooblaščenec tožnice, je še enkrat ponudil možnost umika zasebne tožbe, če bi se obdolžena za zapisano opravičila.
Poudaril je, da je bila v javnem pismu navajana vrsta trditev, za katere naj bi obdolžena vedela, da niso resnične, vendar naj bi jih kljub temu širila v javnosti.
Po njegovih besedah so navedbe o večletnem razvojnem zaostajanju knjižnice, kadrovskem nazadovanju, okrnjenem delovanju čitalnice, degradaciji dvojezičnih knjižnic ter manj prejetih sredstvih lahko škodovale ugledu zavoda. Dejanje naj bi bilo storjeno na spletnih straneh, kar naj bi predstavljalo kaznivo dejanje.
Sindikat je deloval v okviru svojega poslanstva
Lukovnjak je v več kot polurnem zagovoru zavrnila vse očitke. Poudarila je, da je kot zakonita zastopnica sindikata delovala v okviru sindikalnega poslanstva in da izjave niso bile neresnične. Po njenih besedah je sindikat opozarjal na pomanjkljivosti z namenom razvoja knjižnice in izboljšanja pogojev za zaposlene.
Pojasnila je, da je bilo javno pismo odziv na besede župana, izrečene na seji mestnega sveta 30. januarja 2025.
Kot enega ključnih pokazateljev nazadovanja je izpostavila kadrovsko stanje. Leta 2018 je bilo v knjižnici redno zaposlenih 27 delavcev, ob tem pa še sodelavci v javnih programih in delu v splošno korist. S 1. januarjem 2025 je bilo redno zaposlenih 24 delavcev, brez dodatnih programov, knjižnico pa so zapustili trije visoko izobraženi kadri brez nadomestitve.
Direktorica o zaščiti ugleda knjižnice
Direktorica knjižnice je kot priča povedala, da so bile v pismu navedene neresnice, zaradi katerih so se začeli odzivi medijev in ustvarjanje podobe nevzdržnih razmer.
Kot direktorica je bila po njenih besedah dolžna zaščititi ugled in dobro ime zavoda.
Zanikala je očitke o razvojnem zaostajanju in poudarila, da je knjižnica primerljiva z drugimi splošnimi knjižnicami, da izvaja številne projekte ter da ima edinstvene zbirke, med drugim romski oddelek in judovsko zbirko. Glede bibliobusa je pojasnila, da je ta do septembra 2024 nemoteno deloval, ob okvari pa so takoj začeli iskati nadomestne rešitve.
Priznala je, da so v času njenega mandata bili odhodi zaposlenih, vendar natančnega števila ni navedla. O podpisu javnega pisma s strani dvanajstih članov sindikata je povedala, da ne ve, zakaj se je toliko zaposlenih odločilo za podpis.
Različni pogledi zaposlenih in sindikata
Kot priča je bil zaslišan tudi bibliotekar Albert Halasz, ki je v času bolniške odsotnosti direktorice opravljal naloge direktorja. Povedal je, da ga je javno pismo presenetilo in prizadelo, saj bi po njegovem mnenju morali spore najprej reševati znotraj knjižnice.
Dodal je, da ni zaznal pomanjkanja komunikacije in da se število članov ter izposoj povečuje.
Priča Mitja Šuštar, tajnik in predsednik glavnega odbora sindikata Glosa, je poudaril, da je bil ob branju pisma ponosen in da je glavni problem pomanjkanje socialnega dialoga. Opozoril je, da je dolžnost sindikata, da se oglasi, kadar zazna nepravilnosti.
Na sodišče tudi Anželj in Virag
Sodnica Natalija Goldinskij Husar je po štiriurnem zasliševanju povedala, da po do sedaj slišanem, sodišče še ne more oceniti, ali je bilo javno pismo napisano na podlagi dejanskega stanja, ali pa da so bile navedbe v javnem pismu neresnične.
Sodnica je dejala, da smatra, da je ustrezno zaslišati še Damjana Anželja, župana Mestne občine Murska Sobota, Marka Viraga, župana občine Beltinci (op. p. oba župana občin ustanoviteljic knjižnice), Romana Ratkaia, predsednika sveta zavoda knjižnice in prve štiri podpisnike javnega pisma.
Naslednja obravnava bo v sredo, 15. aprila, ob 9. uri.
