Slovenski pregovor pravi: »Dober sosed je vreden več kot deset stricev.« Pomurci se tega očitno dobro zavedamo, saj se več kot tri četrtine prebivalcev lahko zanese na svoje sosede.
Slovenski pregovor pravi: »Dober sosed je vreden več kot deset stricev.« Pomurci se tega očitno dobro zavedamo, saj se več kot tri četrtine prebivalcev lahko zanese na svoje sosede.
Kljub večkrat poraznim rezultatom pomurske regije in nizkim uvrstitvam na lestvicah so nam statistični podatki kdaj pa kdaj tudi naklonjeni. Morda pa težki časi med ljudmi prav zares stkejo pristnejše vezi?
Pomurci se na sosede lahko zanesemo
S številkami so postregli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so z raziskavo o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah pod drobnogled vzeli tudi sosedsko povezanost.
Kot se je izkazalo, lahko v Sloveniji pomoč v soseščini poišče 65 odstotkov oseb, v Pomurju pa omenjeno povprečje še presegamo in se pravzaprav uvrščamo v sam državni vrh.
Slovensko povprečje, ki znaša 65 odstotkov, Murska Sobota denimo presega za slabih osem odstotkov.
Prav tako pa so razlike opazne znotraj same pomurske regije.
Glede na pogoje in ritem življenja najbrž ne preseneča, da so prebivalci v mestnem okolju, kjer gre pričakovati večjo stopnjo individualizma, nekoliko manj povezani kot podeželsko prebivalstvo.
Tako tudi na Goričkem uživajo večjo pripadnost skupnosti kot prebivalci Murske Sobote ali Lendave.
Pomemben dejavnik tveganja za zdravje
Na sosede se sicer običajno obrnemo za pomoč pri gospodinjskih opravilih, manjšo materialno pomoč ter druženje, sosedska povezanost pa je ena od socialnih mrež, ki pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju.
Pripadnost skupnosti izboljša sposobnosti tako posameznika kot družbe za prepoznavanje, oceno in reševanje ključnih problemov, medtem ko imajo občutki negotovosti in socialna izključenost škodljiv vpliv na zdravje, ugotavljajo na NIJZ.
Pa vi? Imate tudi vi potrebno oporo v okolici in lahko pomoč poiščete pri sosedih?
