Oživljanje Glavnega trga v Ljutomeru: Iskanje rešitve za prihodnost mestnega središča

Delavnica je privabila občane, ki so v poročni dvorani Mestne hiše iskali rešitve za ponovno oživitev trga. Zavedajo se namreč, da je trg srce kraja in pomemben javni prostor, kjer se odvija večina dogajanja v mestu. 

Kljub temu pa so z reformo izpred šestnajstih let številni domačini izgubili občutek pripadnosti in domačnosti, ki so ga nekoč povezovali s trgom.

Glavno središče mesta, ki je bilo v preteklosti prenovljeno z ambicijo modernizacije, zdaj trpi zaradi pomanjkanja zelenih površin in občutka domačnosti, kar je bil tudi osrednji poudarek te delavnice. 

Medtem ko tuji obiskovalci cenijo sodobno podobo trga, večina Ljutomerčanov meni, da je ta prostor izgubil svojo identiteto, ki je temelj vsakega mestnega središča

Razprava o prednostih in slabostih trenutne ureditve

Delavnica je bila razdeljena v tri skupine, ki so se osredotočile na različne vidike trga: prenovo samega trga, vprašanje parkirnih mest ter zasnovo zaledja Glavnega trga. 

Sodelujoči so izpostavili več glavnih težav, ki pestijo trg, med njimi prevroče javne površine brez primernega zelenja, neestetsko kovinsko pergolo, robate kioske, ki kvarijo videz prostora, ter promet in parkirišča, ki postajajo vedno večji izziv.

Poleg teh fizičnih težav so nekateri izpostavili tudi hrup, ki ga povzročajo prireditve v nočnih urah, ter glasne obiskovalce lokalov. Te motnje vplivajo predvsem na prebivalce, ki živijo v neposredni bližini trga.

Ena izmed najbolj perečih težav, ki jo izpostavljajo prebivalci, je pomanjkanje zelenja na Glavnem trgu. Pred prenovo so trg krasila stara drevesa, divji kostanji in lipe, za katere je bilo obljubljeno, da bodo ohranjena, vendar so bila podrta. Namesto njih so bila posajena nova drevesa na manjših otočkih, ki jim ne nudijo dovolj prostora za razvoj korenin in krošenj.

To pomeni, da drevesa ne nudijo dovolj sence, zato trg v vročih poletnih mesecih postane nevzdržen za obiskovalce.

Prebivalci so si enotni – trg potrebuje mogočnejša drevesa, ki bi omogočila življenje na trgu tudi v najtoplejših mesecih. Vendar pa ni povsem jasno, kakšno stanje se skriva pod betonskimi površinami trga, kar otežuje rešitev problema.

Strokovnjaki opozarjajo, da drevesa ne bodo uspevala, če ne bodo imela dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema, zato dodatno zalivanje ni zadostna rešitev.

Zanimivo je bilo slišati tudi mnenje najmlajšega udeleženca delavnice, ki si je zaželel »zelenega trga in sladoleda«. To preprosto, a pomenljivo sporočilo kaže na željo po bolj prijaznem in uporabnem mestnem prostoru.

Problematika parkiranja

Poleg pomanjkanja zelenja je bilo veliko pozornosti posvečeno tudi problematiki parkirišč v središču mesta. Stanovalci, ki živijo nad Glavnim trgom, so opozorili, da nekoč niso imeli težav s parkiranjem, zdaj pa je situacija povsem drugačna.

S povečanjem števila avtomobilov na gospodinjstvo je vse težje najti prosto parkirno mesto v neposredni bližini.

V razpravi so se pojavili predlogi za spremembo režima parkiranja, uvedbo plačljivih parkirišč in celo zaprtje mestnega središča za promet, z izjemo dostav in stanovalcev. Ta rešitev je bila že uvedena v večjih mestih in služi kot način za zmanjšanje prometa ter spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev ali hoje.

Vprašanje zaprtja Glavnega trga za promet je bilo med udeleženci delavnice še posebej razdeljeno. Nekateri so predlagali, da se promet popolnoma zapre, razen za stanovalce in dostavo, pri čemer bi pestro dogajanje na trgu lahko nadomestilo izgubo prometa. Drugi so opozarjali, da bi zaprtje lahko negativno vplivalo na obrtniške in druge dejavnosti, ki delujejo v mestnem središču, kar bi lahko dodatno oslabilo gospodarsko življenje trga.

Tako se zdi, da bo potrebna natančna analiza, ki bo upoštevala tako želje prebivalcev kot potrebe lokalnega gospodarstva.

Kot so poudarili udeleženci delavnice, je pred mestom veliko dela, da bi lahko našli optimalno rešitev za oživitev Glavnega trga. 

V prihodnjih tednih bodo začeli s podrobnim pregledom obstoječih parkirnih mest in njihove zasedenosti, kar bo služilo kot podlaga za nadaljnje ukrepe. Občina Ljutomer si hkrati prizadeva pridobiti dodatne finančne vire za izvedbo prepotrebne prenove trga.

Čeprav pot do prenove trga ne bo preprosta, so domačini odločeni, da si povrnejo mestno središče, ki bo spet postalo prostor identitete, srečevanja in domačnosti – prostor, kjer bodo drevesa nudila senco, parkirišča ne bodo več težava, promet pa bo urejen v korist prebivalcev in obiskovalcev.