Ferdinand Lindvay Hartner je bil med letoma 1933 in 1945 župan Murske Sobote. Šestega aprila 1941 je med drugim sprejel nemško vojsko, ko je vkorakala v mesto, in 16. aprila govoril na slovesnosti, ko so Nemci predali oblast Madžarom, razlaga Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Dejal je, da se »po dolgotrajnem trpljenju Prekmurje osvobaja in vrača v tisočletno domovino«.
Partizani so ga po vojni obsodili na smrt – obtožen je bil veleizdaje, nasilnih mobilizacij, internacij, deportacij - a je pobegnil v Avstrijo in nato v Argentino. Leta 2012 je odvetnik Danilo Hari (zastopal je Hartnerjevo hčerko, Elizabeto Wurth) dosegel, da se Hartnerja oprosti vseh obtožb takratnega sodišča partizanskih oblasti.
To je bila podlaga za dogodke, ki se dogajajo sedaj – Wurthovi je vrhovno sodišče priznalo pravico do gradu pri Gradu na Goričkem in do Hartnerjeve vile v Murski Soboti. Zaradi pomena gradu pa bo najverjetneje dobila »le« odškodnino, poroča Večer.
Hari, odvetnik pravne naslednice starega župana, o višini odškodnine ne želi ugibati. Sklep o vrnitvi zaplenjenega premoženja predstavlja konec štiriletnega sodnega procesa, denacionalizacijski postopek pa je Wurthova sprožila že v devetdesetih. Takrat upravni organi niso našli dokaza, da je bil Hartner kdaj jugoslovanski državljan.
