V Murski Soboti so danes odkrili judovski spomenik, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga.
Po šestih desetletjih se judom v Murski Soboti popravlja krivica, ki jim je bila prizadejana z rušitvijo sinagoge. Danes sta župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in edina še živeča pripadnica judovske skupnosti v Murski Soboti, ki je preživela deportacijo med drugo svetovno vojno, Erika Fürst, odkrila spomenik na Lendavski ulici.
Sinagoga preživela svetovno vojno, ideologije ne
Novo spominsko obeležje stoji na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga, ki je bila zgrajena leta 1908. Zadnji murskosoboški rabin, dr. Lazar Roth, je med svetovno vojno umrl v koncentracijskem taborišču Auschwitz, sinagoga pa med vojno ni bila poškodovana. Peščica preživelih judov je ni zmogla več vzdrževati, zato jo je leta 1949 odkupil Ljudski odbor občine Murska Sobota. Dobrih pet let pozneje je zaradi izgradnje stanovanjskega bloka, danes poznanega kot židovski blok, sinagoga bila porušena. Prekmurski publicist in diplomat, Rudi Čačinovič, je ob tem zapisal:
Sobota je takrat imela veliko nepozidanega zemljišča in rušenje ni bilo potrebno. Sinagoga je bila zelo akustična in bi jo v mestu lahko uporabili za koncertno dvorano. Ali je hotel kdo obračunati s spomini na židovsko skupnost? Zakaj?
Odkritju judovskega spomenika je prisostvovala tudi Erika Fürst, edina še živeča predstavnica judovske skupnosti v Murski Soboti, ki je preživela deportacijo v nacistično koncentracijsko taborišče. Zbranim je povedala svojo zgodbo o trpljenju v koncentracijskem taborišču Auschwitz Birkenau, kjer so jo, tako kot mnogo drugih, oropali dostojanstva ter silili v delo v nehumanih pogojih. Celotnemu govoru Erike Fürst lahko prisluhnete spodaj.
