Enkratna naravna in kulturna dediščina na tako strnjenem prostoru je prava redkost.
Eden najdragocenejših naravnih draguljev Pomurja je zagotovo Polanski log, gozd z izredno bogatim živalskim in rastlinskim svetom, ki se razprostira med Malo Polano, Brezovico in Nedelico. Pot skozi gozd lahko prehodimo po Gozdni učni poti po Polanskem logu, ki je zasnovana tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi, ob predhodni najavi pa je možno dobiti tudi strokovno spremstvo revirnega gozdarja. Sicer je med strokovnjaki ta ekosistem znan daleč naokrog, saj tu najdemo največja rastišča črne jelše - »prekmurske smreke« v Evropskem prostoru.
Tisti z več kondicije se lahko po obnovljeni pešpoti ob potoku Črncu sprehodite do v lendavskih goric, kot so pred desetletji to počeli naši predniki.
Polanski log
Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama. Razprostira se med Malo Polano, Brezovico in Nedelico, od Črnega loga ga loči reka Ledava, od vasi Mala Polana pa potok Črnec. Ime »log« pove, da gre za močvirnat teren z bujnim rastlinstvom, ki uspeva ob obilici talne in zračne vlage. Črna jelša v Polanskem logu oblikuje sestoje, ki jih krasijo ravna, stegnjena in tudi 30 metrov visoka debla. Jelševi logi so odvisno od vode, padavin je v Prekmurju malo, zato je za rast jelše nujno potrebna podtalnica, ki je nekoč bila na površju gozda skoraj celo leto. Rdne poplave, ki so bile nekoč stalnica, zaradi regulacije danes izostajajo, kar je privedlo tudi do sušenja črnih jelš in spreminjanja jelševega gozda v dobrave.
Bogat živalski svet
Logi so polni tudi raznih živalskih predstavnikov, ki jih lahko mimogrede tudi srečate na poti skozi gozd, največkrat srne ali srnjake, mogoče celo jelena in košute. Jeleni iz obširnih gozdov sosednjih držav v Polanski log zaidejo predvsem v poletnem času. V logu lahko najdemo tudi divje prašiče, ki so se v močvirnatih predelih že udomačili, na obrobju lahko srečamo zajce in danes že bolj redko kakega fazana. Tukaj je zavetje našla tudi črna štorklja, ki se v nasprotju z belo izogiba bližine ljudi in gnezdi v gozdu. Počasi tekoče ravninske vode z mrežo mrtvih rokavov in porasle plitvine so odlično zavetje divjim racam, ponirkom in čapljam.
Močvirska logarica dragulj Polanskega loga
Močvirska logarica ali »rdeči zvonček«, kot ji pravijo domačini, se je zaradi svoje redkosti uvrstila na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Je značilen predstavnik močvirskih travnikov, a so njegova rastišča dokaj redka. Ravno zato jih lahko najdemo s pomočjo domačinov ali pa z malce več sreče.
Domačija Miška Kranjca
Ob izletu v polanski log se lahko ustavimo tudi v Kranjčevi domačiji v Veliki Polani, kjer je sedaj obnovljen muzej, posvečen pisatelju Mišku Kranjcu. Domačija nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Muzej je zasnovan kot zanimiva kombinacija spominske sobe - pisateljeva delovna soba s knjižnico, galerije s pisateljevimi laični oljnimi platni in lastnimi fotografijami, ter sobe kjer boste izvedeli vse o pisateljevem rojstnem kraju. Nenazadnje pa si boste lahko za spomin kupili tudi kakšen izdelek domače obrti, narejen v Veliki Polani.
Copekov mlin
Pomembna izletniška točka v Mali Polani na obrobju Polanskega loga je Copekov mlin. Pomembna točka iz vojnih časov, ko je bil tu ustanovljen odbor OF in ostal edini, ki ni bil nikoli odkrit s strani sovražnika. Danes je to edini ohranjeni mlin na potoku Črncu. Včasih je bilo na dolžini 5 kilometrov na potoku Črncu pet takih mlinov, danes je ohranjen le še ta. Znan je tudi kot edini ohranjeni tovrstni predindustrijski mlin, katerega obnovo je podprla tudi Evropska unija. Po obnovi je mlin dobil tudi mlinarja, zato kolo obratuje še zdaj. Tehniški objekt je zaščiten kot zgodovinski spomenik, vsekakor pa je pomemben tudi kot pristen primerek etnološke dediščine.
