V prostorih PIŠK-a sta bili včeraj predstavljeni knjigi z naslovom Po robovih spomina - Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnost in Dežela senc - Spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prekmurju.
Knjigi, ki sta nastali v sklopu mednarodnega projekta Zamolčani holokavst: spomin na deportacijo prekmurskih Judov, katerega financira International Task Force for Holocaust Studies (ITF), so predstavili vodja projekta na Znanstveno raziskovalnem centru (ZRC) Oto Luthar, Martin Pogačar, Boris Hajdinjak in Erika Fürst, ki je ena redkih še živih prekmurskih Judinj in verodostojna priča dogajanja v taborišču Auschwitz. Projekt se osredotoča na zamolčani spomin na holokavst ter skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj je večina »pozabila« povedati to zgodbo. Knjigi, ki sta izšli ob izteku lanskega leta pri Založbi ZRC, sta sočasno izšli tudi v angleškem jeziku »Margins of memory, The Land of Shadow«, z namenom, da tragično izkušnjo prekmurskih Judov predstavijo tudi javnosti v tujini.
Knjigi kot učni pripomoček in spomin na temno obdobje
Namenjeni sta učiteljem in profesorjem, predvsem pa otrokom in mladostnikom, kot učno gradivo, skozi katerega se bodo lahko spomnili tega temnega poglavja in se seznanili s preteklimi dogodki, o katerih po besedah Erike Fürst tretja generacija bolj malo ve. Kot je povedal Martin Pogačar, so se odločili, da bi knjigo »Po robovih spomina« karseda bogato opremili z vizualnim gradivom v vlogi fotografij zemljevidov in stripov. Kot je pojasnil slednji, knjigi nista namenjene za prodajo, ampak jih bodo podarili, dostopni pa sta tudi kot e-knjigi. Najprej so na vrsti prekmurske osnovne šole, nato srednje šole, sledijo pa še srednje šole po vsej Sloveniji.
Erika Fürst: »Takega trpljenja si človek ne more predstavljati«
»Mislim, da smo v sloveniji zelo pozno začeli govoriti in pisati o dogodkih, katere smo preživeli Judje iz Prekmurja«, pove Fürstova in doda, da je tretja generacija bolj malo vedela o tem, ker o tem ni bilo nič napisanega in se tudi ni govorilo. »Bilo je nekaj filmskih predstav, vendar iz filmov niso mogli doživeti tega, kar smo mi doživeli, saj si takega trpljenja človek ne more predstavjati«, pojasni grozote. Po besedah preživele, pa so poleg Judov trpeli tudi Romi, Sinti, invalidi, nezdravi otroci, žal pa so fašisti vse to pošiljali v krematorij. »Upam, da bo naša generacija malo več izvedela o teh dogodkih in bo prišla do tega, kaj pravzaprav prinaša veliko sovraštvo. Upam, da tega ne bomo več doživeli«, zaključi Fürstova.
Po robovih spomina
Dežela senc
Na začetku so predstavljena splošna dejstva in resnice o uničevanju Judov med nacistično vladavino v Nemčiji in okupirani Evropi do konca druge svetovne vojne leta 1945. V drugem delu knjige je predstavljeno dogajanje med leti 1941–1945 na območju današnje Slovenije. Najpomembnejši središči prekmurskega judovstva sta bili Lendava in Murska Sobota. Po letu 1945 je spomin na tragedijo in trpljenje prekmurskih Judov vedno bolj bledel. Šele v zadnjem desetletju in pol se zgodovinski spomin vrača, resnica prihaja na dan in nam da vedeti, da se holokavst ni zgodil nekje daleč stran.
