Gasilci nadaljujejo z gašenjem požara v Centru za zbiranje odpadkov v Puconcih. Iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo pa medtem v Puconce niso niti poklicali niti poslali elektronskega sporočila pa tudi o obisku ministra ne razmišljajo.
Posledice ponedeljkovega požara v Centru za ravnanje z odpadki v Puconcih še vedno niso odpravljene. Gasilcem je uspelo požar spraviti pod nadzor, a gašenje še vedno poteka.
Zaradi nedostopnosti nekaterih žarišč in varnosti pri gašenju so morali začeti z rušenjem objekta, pod katerim je nakopičenih približno 3000 ton zmletih mešanih komunalnih odpadkov.
Kot je povedal Drago Tanacek, vodja intervencije, »do sredine hale ne moremo, ker trenutno potekajo rušilna dela, da bomo lahko prišli tudi do sredinskih žarišč«.
Simona Biro, direktorica CERO Puconci, pa je dodala, da se »v okviru intervencije odstranjuje objekt, da se bo sploh lahko pogasilo požar in preprečilo vsaj nadaljno večjo morebitno škodo«.
Namesto ministra bo na teren odšla pristojna inšpektorica
Kljub težavni situaciji, v kateri so se znašli v občini Puconci, pa se zdi, da so njihove skrbi za okoljsko ministrstvo in ministra Bojana Kumra daleč od oči, daleč od srca.
»Smo se z direktorico podjetja in drugimi tudi že o tem pogovarjali na ministrstvu. Mislim, da ni potrebno, da minister hodi na teren. Vsekakor pa bo odšla na teren pristojna inšpektorica, ki bo pač ugotovila, kaj se je dogajalo,« je povedala Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Da iz Ljubljane še niso prejeli klica, niti elektronskega sporočila je povedala tudi direktorica Centra za ravnanje z odpadki Puconci: »Zaenkrat še ne. Do nas ni prišlo še ničesar.«
Na vprašanje, ali je zaradi tega razočarana, pa je odgovorila: »Ja. In tega niti ne bom skrivala.«
-
Lokalno | 20 komentarjevCEROP gori, ministrstvo pa tišči glavo v pesek
Sežigalnice bi rešile težavo, a le čez pet do sedem let
Odpadki v centrih za ravnanje z odpadki in na odlagališčih se kopičijo, sosednje države pa so zanje odprle svoje meje. Takšni in podobni samovžigi so zato lahko vedno pogostejši, država pa problematike, ki se je še kako tiče, ne rešuje učinkovito.
»Mi dejansko, ko enkrat zmeljemo odpadke - to so ostanki mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov, postane to predmet državne gospodarske javne službe. Pomeni, da bi država morala povedati, kam se to dostavi, kdo pride po to,« je dejala Biro.
Na ministrstvu pa na to odgovarjajo: »Dejstvo je, da smo imeli kar nekaj sestankov na to temo - skupaj poskušali iskati rešitve, nismo prišli do zaključkov,« je povedala Bolte.
Rešitev vidijo v izgradnji dveh sežigalnic – eno na vzhodu in drugo na zahodu države. »Uredba se pričakuje, da bo v aprilu sprejeta, nato sledi razpis za koncesijo. To ne pomeni izgradnje tovrstnih objektov zdaj - ampak v časovnici nekje od pet do sedem let,« je dodala Bolte.
Biro pa se ob tem sprašuje, kaj bodo v tem vmesnem času, ko sežigalnice še ne stojijo. Vse do takrat pa bomo, kot pravijo sogovorniki, verjetno še priča takšnim samovžigom, katerih posledice bodo še naprej vplivale na naše zdravje in okolje.
Kdo pa bo prevzel odgovornost za morebitno poslabšanje zdravja prebivalcev?
Pri gorenju plastike in drugih materialov nastajajo strupeni plini in škodljivi delci, ki očesu niso vidni, a prehajajo skozi dihala v kri. Posledice nekateri čutijo takoj, drugi pa kasneje.
»Takojšen vpliv je večinoma na dihalih - to se odraža kot vnetje, kot občutek, da te peče v žrelu, v nosu, solzenje oči, rdeča sluznica, kašelj lahko,« je pojasnila Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje območna enota Murska Sobota.
Hkrati pa je opomnila, da si lahko na njihovi spletni strani vsak pogleda objavljena priporočila, kako se ravnati v takšnih primerih.
