Mumija, legenda in razgled. Cerkev Svete Trojice se dviga na slikovitem griču nad Lendavo, obdana z vinogradi v naselju Lendavske Gorice.
Nad Lendavo, na razgibanih gričih, posejanih z vinogradi in starimi zidanicami, stoji ena najbolj prepoznavnih znamenitosti tega dela Slovenije - cerkev Svete Trojice.
Njena bela silhueta, ki jo popotnik opazi že od daleč, še danes budno straži nad pokrajino, ki jo soustvarjajo Slovenci in Madžari. To je prostor, kjer se stoletja prepletajo zgodovina, vera, vojaški spomini in trdo delo vinogradnikov.
Dežela med rekami, boji in skupno zgodovino
Lendavsko območje je bilo skozi zgodovino pogosto izpostavljeno različnim oblastem in vojaškim spopadom.
Zaradi lege ob meji z Madžarsko in Hrvaško je predstavljalo pomemben strateški prostor, ki so ga želeli nadzorovati plemiči in vojskovodje.
Turški vpadi, spori med fevdalci in boji za ozemlje so krojili življenje tukajšnjih ljudi, ki so kljub vsemu ohranili močno kulturno identiteto in sposobnost sobivanja med narodi.
Med griči so kmetje pridelovali vino, prebivalci ravnine pa so živeli ob gozdovih, naftnih vrtinah in rodovitnih poljih.
Ob koncih tedna so se ljudje radi umaknili prav v Lendavske gorice, zaradi miru, prijetnega vetrca in razgledov, ki se razlivajo daleč čez Panonsko nižino.
Od utrdbe do svetišča
Na vrhu griča, 266 metrov nad morjem, je včasih stala vojaška utrdba. Bila je ključna točka obrambe mesta, ki je kljub grožnjam 16. in 17. stoletja ni nikoli uspelo zavzeti niti Turkom. Ko so napadi pojenjali, so hvaležni prebivalci na tem svetem kraju postavili cerkev.
Leta 1728 je vplivna rodbina Gludovac izpolnila svojo zaobljubo in zgradila cerkev v čast Sveti Trojici.
Med izkopavanji temeljev so naleteli na nenavadno odkritje – dobro ohranjeno, naravno mumificirano truplo.
Legenda je pripovedovala, da gre za padlega kapitana Mihaela Hadika, junaka bojev proti Turkom.
Šele kasneje se je izkazalo, da gre za Mihálya Hadika, očeta znanega vojskovodje Andrása Hadika. Njegovo telo se je zaradi posebnosti apnenčaste zemlje in zračnih pogojev naravno posušilo in ohranilo.
Mumija je bila položena v stekleno krsto in postala del izjemne dediščine, ki še dandanes privablja obiskovalce.
Baročna skromnost s posebnostmi
Cerkev je grajena v preprostem baročnem slogu. Ima manjši prezbiterij, prostora polno ladjo z ravnim stropom in kasneje dozidan visok zvonik.
V notranjosti ni razkošja. Cerkev so skozi stoletja prizadele ujme in predvsem druga svetovna vojna, ko je bil strop popolnoma uničen. Po vojni so stavbo skromno obnovili in nad oltar znova namestili plastiko svete Trojice.
Pod cerkvijo se nahajata grobnica Hadikove družine ter grobnica družine Kakasdi Hajós, katere člani so pomembno vplivali na družbeno in gospodarsko življenje Lendave v 19. stoletju.
Legenda, ki ohranja spomin
Mihály Hadik je postal del ljudskega izročila.
Zapis Kálmána Dervaricsa, lendavskega kronista, govori o tem, kako se umrlo telo ni razkrojilo in je tako postalo redka naravna posebnost.
Prav zaradi tega danes mumijo proučujejo strokovnjaki iz Budimpešte, specializirani za restavriranje človeških ostankov.
Obiskovalcem cerkve predvajajo kratek dokumentarni film o restavratorskih posegih ter razložijo zgodbo o Hadikovih in obrambi Lendave.
Razgled, ki seže čez štiri države
Ena največjih posebnosti tega griča je izjemen razgled. Ob jasnih dneh lahko obiskovalec z enim samim pogledom objame Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Vinogradi, ravnice in daljno gorovje ustvarjajo prizor, ki ga je težko pozabiti.
Zato Cerkev Svete Trojice danes ni več le romarska pot, temveč priljubljena turistična in razgledna točka, ki združuje naravo, arhitekturo in dediščino.
