Po besedah sociologa Močnika, kapitalisti gospodarijo tako, da vse bolj izžemajo delavce in da nižajo splošni družbeni standard. To je značilno predvsem za zaostala kapitalistična gospodarstva v kolonialni odvisnosti.
In prav ta kolonialna odvisnost je rana slovenskega gospodarstva. Po besedah Josipa Rastka Močnika, upokojenega dolgoletnega profesorja sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je Slovenija v kolonialni odvisnosti velikih igralcev Evropske unije oziroma tako imenovanega evropskega severa.
"Postindustrijska družba je mit, gre zgolj za to, da zahodna Evropa in severna Amerika izgubljata gospodarski primat in drsita na globalno periferijo, gospodarska moč pa se vrača v vzhodno Azijo, kjer je zgodovinsko gledano nekoč že bila. Pojav neoliberalizma in krčenja delavskih pravic sta tako zgolj odgovor na pešanje gospodarske moči in omenjeno drsenje Zahoda na periferijo," meni Močnik.
Lani delovno aktivnih le 44 odstotkov Slovencev
Na Slovenskem je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Ta dan je leta 1889 določila druga internacionala, organizacija socialističnih in delavskih strank, v spomin na haymarketski izgred. Izgred, ki se je zgodil 4. maja tri leta prej v Chicagu, ko se je delavsko zborovanje sprevrglo v konflikt med delavci in policijo, v katerem je na obeh straneh prišlo do smrtnih žrtev. Po več kot 120 letih kaže, da so bile žrtve zaman. Lani je bilo delovno aktivnih le 44 odstotkov prebivalcev Slovenije, največ v predelovalni industriji. Več kot polovica vseh delavcev pri nas pa se na delo vozi v drugo občino, slabih 19 odstotkov celo v drugo regijo.
Za Slovenijo je značilno, da je stopnja delovne aktivnosti med mlajšimi (15–24 let) in starejšimi (55–64 let) nižja od povprečja v celotni Evropski uniji, in sicer je bila v 2015 med prvimi nižja od tega povprečja za 3,5, med drugimi pa za 16,7 odstotne točke, medtem ko je bila med 25 do 54 let starimi prebivalci višja od omenjenega povprečja (za 4,9 odstotne točke).
V Sloveniji je višina minimalne plače določena z zakonom. Od 1. januarja 2017 ta znaša 804,96 evra bruto. V preteklih dveh letih je znašala 790,73 evra.
So sindikati res rešitelji iz revščine in obupa delavca?
Povprečni mesečni prejemek (bruto plača in nadomestila plače, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, stroški prevoza in prehrane in plačila v naravi) zaposlene osebe je v 2015 znašal 1.821,07 evra. Glede na leto 2008 je bil za 12,2 odstotka višji (1.622,36 evra).
"Vse kaže, da je bilo v Sloveniji vse do vstopa v EU življenje precej boljše kakor v drugih postsocialističnih deželah. Vzroka sta dva, in sicer dediščina socializma in močno delavsko gibanje, ki je v marsičem tudi dediščina socializma. Sindikati so z dvema opozorilnima generalnima stavkama (v letih 1992 in 1996) preprečili neoliberalno "šokterapijo". Leta 2005 jim je z množično manifestacijo uspelo zaustaviti radikalne neoliberalne reforme, ki jih je načrtovala Janševa vlada. Brez sindikatov bi že pred dvajsetimi leti potonili v revščino in brezup, ki se nam zdaj žal zares obetata," razmišlja sociolog Močnik.
Kapitalizem ne najde ravnotežja
"Praznik dela bo torej aktualen, vse dokler se človeštvo ne bo osvobodilo od dela," pristavi Josip Rastko Močnik. In dodaja, da je prvi pogoj za osvoboditev od dela odprava izkoriščanja. V sodobni družbi kapitalistični razred in njegovi pomagači povečujejo izkoriščanje, napadajo delavske pravice in ostanke socialne države. Kapitalistični sistem že od začetka krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja poskuša znova vzpostaviti ravnotežje, a se mu ne posreči. Profite lahko ohranja samo še z zniževanjem plač, zato se razredni boj le še zaostruje.
