Fazanerija bo danes in v nedeljo gostila dve evropski preizkušnji. Pomurke bodo danes v hramu soboškega nogometa gostile ekipo irskega Shelbourna, finale kvalifikacij UEFA Lige prvakinj pa bodo napadale tudi z japonsko napadalko.

Nogometašice ŽNK Nona Pomurje Beltinci v Zdravilišču Radenci odštevajo ure do spopada z irskim Shelbournom, s katerim se bodo v Fazaneriji udarile za preboj v finale kvalifikacijskega turnirja UEFA Lige prvakinj.

Drugi polfinalni obračun kvalifikacijski skupine 1 - v prvem se bosta ob 11. uri v Radencih pomerila islandski Valur in armenska Hayasa -, se bo na poleti prenovljeni zelenici Fazanerije pričel ob 17:30.

Tekmec slovenskih prvakinj, ki so v soboto s suvereno predstavo odpihnile Olimpijo in tako odločno vstopile v novo sezono, bo irski prvak Shelbourne. Cilj Beltinčank je preboj v kvalifikacijski finale, a se v taboru »žuto-plavih« zavedajo, da se bodo spopadli z zahtevno nalogo.

Devetkratne državne prvakinje bodo že desetič nastopile v kvalifikacijah UEFA Lige prvakinj, doslej pa so dvakrat zaigrale med najboljšo dvaintrideseterico evropskih klubov, nazadnje pred dvema letoma.

Lani so Pomurke nov mednarodni uspeh lovile z Ganko Pipi Hagan v konici napada, ki pa se ni obnesla kot najboljša rešitev, letos pa upe polagajo na japonsko bojevnico. Poleti se je ekipi pridružil Saki Yoshida, ki je vtise pred kvalifikacijskim turnirjem strnila za Sobotainfo.

V nogometu že 20 let

»Sem izredno vesela in ponosna, da sem lahko del ekipe Pomurja. Moj cilj je, da postanem pomembna igralka te zasedbe,« uvodoma pove 29-letna Japonka in doda, da nogomet igra že 20 let.

Po študiju je nekaj sezon igrala v najmočnejši japonski ligi, za kluba iz Osake in Kyota, v začetku letošnjega leta pa se je prvič preselila v Evropo in bila spomladi članica Međimurja iz Čakovca.

V drugem delu minule sezone je v hrvaški ligi dosegla deset zadetkov, poleti pa je sprejela vabilo beltinskega stratega Zlatka Gaborja, ki je hitro in borbeno Japonko opazil na spomladanski pripravljalni tekmi v medžimurski prestolnici.

Tako kot celotna ekipa, se tudi Saki veseli pričetka kvalifikacijskega turnirja za UEFA Ligo prvakinj, že jutri pa upa tudi na pomoč s tribun Fazanerije:

»Hvaležna sem za priložnost, da se lahko preizkusim v tako močnem tekmovanju. Navijačem kluba sporočam, da bom z njihovo pomočjo, ki jo bom skušala pretvoriti v dodatno moč, dala vse od sebe za zmago ekipe.«

Led prebila na derbiju z Olimpijo

»Soigralke in vsi v klubu so me sprejeli zelo toplo, zato sem se brez vsakršnih težav priključila treningom,« izkušena japonska napadalka pravi po nekaj tednih bivanja v Prekmurju.

Nove soigralke in zahteve trenerskega štaba je dodobra spoznala skozi poletna pripravljalna srečanja, kljub vsemu pa je bil prvi uradni nastop v dresu Pomurja poseben mejnik.

Beltinčanke so se namreč v soboto merile z ljubljansko Olimpijo, ki so jo v Šiški premagale z rezultatom 0:4. Soigralke so tudi Saki dobro pripravile na to, da gre za spopad z največjim rivalom:

»Moja prva uradna tekma v Sloveniji je bil derbi proti Olimpija. Bila sem malce nervoza, vendar mi je po zmagi odleglo. Sem pa našla veliko izzivov zase. Skozi tekmo sem čutila, da moram biti še bolj koristna za ekipo. Takšne tekme so tiste, ki te še bolj prepričajo v to.«

Borbena Japonka je po predložku Tije Šoštarič Karič zapretila že v uvodnih minutah derbija, v nadaljevanju tekme pa je ekipi pogosto pomagala tudi pri obrambnih zadolžitvah, z nepopustljivostjo pa je na domači polovici igrišča odvzela nekaj žog.

Gre sicer za prvo azijsko nogometašico v slovenskih klubih, bolj pogosto pa smo, predvsem v dresu novomeške Krke, pa smo lahko spremljali Afričanke. Pri Pomurju so pred leti ledino že orali z Južnoameričanko, Valentino Lefort iz Čila.

Skuša osvojiti tudi slovenske izraze

Soigralke potrjujejo, da se je Japonka dobro vključila v novo sredino, pa četudi gre na prvi pogled za zadržano dekle, ki priznava, da tudi angleščina ni ravno njena najmočnejša stran.

To sicer ni nič presenetljivega, saj tudi tuji trenerji na Japonskem za delo v nogometnih ekipah uporabljajo domače prevajalce, ki trenerska navodila prevajajo v japonščino. 

Verjetno vam je povsem jasno, da Saki v Sloveniji nima prevajalca, kako torej poteka komunikacija s soigralkami in trenerjem? Pri tem na pomoč priskočijo spletna orodja, razkriva nogometašica:

»Soigralke z menoj komunicirajo v enostavni angleščini. Ker pa sama nisem preveč dobra v angleščini, si pomagam tudi s spletnim prevajalnikom, ko česar ne razumem najbolje.

Za zdaj še nimam smešnih pripetljajev, me pa soigralke že sedaj vselej učijo tudi nekaj slovenskih izrazov in besed. Skušala bom osvojiti čimveč jezika, da bom lahko lažje in več komunicirala z vsemi.«

Všeč ji je, da je v mestu prisotne veliko narave

»Murske Sobote za zdaj še nisem imela priložnosti kaj veliko raziskovati, mi je pa všeč, da je v mestu prisotne zelo veliko narave,« Saki izpostavlja eno od prednosti življenja v prekmurski prestolnici.

Na Japonskem, še posebej v največjih mestih, kot sta že omenjena Osaka in Kyoto, vladata predvsem beton in asfalt, a kot pravi naša sogovornica, s preskokom na področje z več zelenja ni imela težav.

Tudi sicer življenjsko kulturo Evropejcev in Japoncev ločijo številne razlike, a se je Saki v dobrega pol leta že dodobra privadila na življenje na Stari celini:

»Res je, Hrvaška in Slovenija se močno razlikujeta od Japonske, vendar je tukaj zelo lepo in udobno. Maja (op.p. Dimitrijević) vselej dobro poskrbi zame, zato mi nič ne manjka, in to mi je v veliko pomoč. Evropejci so izjemno prijazni, kar se mi zdi zelo lepo.«

Je lahko prav japonska »samurajka« odločilni jeziček na današnji tehtnici? Ne pozabite, dvoboj s Shelbournom se prične ob 17:30.

Starejše novice