Tako delamo danes: Preverite, kakšne so plače Pomurcev glede na doseženo izobrazbo in v primerjavi z drugimi regijami ter koliko dni bolniške odsotnosti koristimo.
Mlaji stojijo in prazniki so za nami. V soju kresov smo se družili, se poveselili in nekoliko spočili. A prvi maj je več kot le zabava, navsezadnje smo obeležili praznik, ki izpostavlja socialne in gospodarske dosežke mednarodnega delavskega gibanja.
Praznovanje prvega dne v maju kot mednarodnega praznika dela je prvotno predstavljalo poklon spominu na žrtve delavskih protestov v Čikagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali več pravic in osemurni delovnik. Pri nas ga uradno praznujemo od leta 1948, kot edina članica EU celo dva dni.
V Statističnem uradu Republike Slovenije so se ob tej priložnosti posvetili področju dela in preverili, kako Slovenci delamo, koliko služimo ter kakšen oddih si privoščimo. Tako so med drugim ugotovili, da je lani bilo več delovno aktivnih prebivalcev; število je poraslo za približno 2,2 odstotka v primerjavi z letom 2017. Med njimi je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih ter 3 odstotke pomagajočih družinskih članov.
Največ Slovencev je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, izobraževanje ter oskrba z električno energijo, plinom in paro.
-
Slovenija | 28 komentarjevPRAZNIK DELA: Dvodnevno praznovanje ostaja slovenska posebnost
-
Lokalno | 14 komentarjevFOTO: Tradicionalno kresovanje v Murski Soboti
-
Lokalno | 10 komentarjevFOTO in VIDEO: Tradicija živi, Gančki majoš že stoji!
Visoko izobraženi Pomurec mesečno zasluži 400 evrov manj kot kolega iz Ljubljane
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je bila povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji s 1.682 evri lani za 3,4 odstotka višja kot v 2017. Povišala se je v obeh sektorjih, najvišja pa je bila v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro.
Na državni ravni je povprečna mesečna bruto plača oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj v 2017 znašala 1.134 evrov, medtem ko so osebe s srednješolsko izobrazbo mesečno služile 1.389 evrov, osebe z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa 2.356 evrov bruto.
Toda med posameznimi regijami se povprečja pravzaprav močno razlikujejo, v vsakem primeru pa se najnižje uvršča prav Pomurje.
Občutno nižje od povprečja so plače pri nas ne glede na doseženo izobrazbo. Pomurci z osnovnošolsko izobrazbo ali manj za svoje delo mesečno prejemajo 1.034 evrov, tisti s srednješolsko izobrazbo 1.293 evrov in z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 2.145 evrov bruto.
Najslabše jo glede na stanje v državi pri nas odnese visoko izobraženi kader, saj je povprečna bruto plača višješolsko oziroma visokošolsko izobraženega Pomurca kar 200 evrov nižja od slovenskega povprečja in neverjetnih 400 evrov nižja od povprečne plače zaposlenih iz Osrednjeslovenske regije.
Koliko delamo, kako in kje se sproščamo?
Sicer pa Slovenci v okviru delovnega časa delo efektivno opravljamo več kot tri četrtine časa. Slabih pet odstotkov namenimo odmoru med delom za malico, preostanek pa predstavljajo različne odsotnosti z dela, na primer dopusti, prazniki in bolniške odsotnosti. Slednje so leta 2017 v povprečju nanesle 15,6 dneva, v Pomurju še nekoliko več; 16,9 dneva pri moških in 19,2 dneva pri ženskah.
Z vsaj enim zasebnim potovanjem si je oddih predlani privoščilo dve tretjini Slovencev, starih vsaj 15 let, pri čemer so se tri petine odločile skočiti čez mejo – predvsem v Hrvaško, Italijo ter Bosno in Hercegovino.
Kaj pa vi menite? Kakšen je danes naš odnos do dela? Je to še vedno deležno spoštovanja in kaj je pravzaprav še ostalo od ravnovesja z zasebnim življenjem?
