Poletje je tukaj, otroci se družijo in tudi sami raziskujejo, poleg tega pa nepridipravi tudi poleti ne počivajo.
Se vam je že zgodilo: nenadna tišina, otroka ni več slišati. Pogledate naokoli, ga ali jo pokličete, a odgovora ni.
Nihče ne ve, kam je otrok odšel. Se je sploh vrnil iz šole, trgovine, tečaja? Nenadno je izginil. Kaj takrat storiti?
Mednarodna fundacija Amber Alert Europe, slovenska policija in policije iz drugih držav so nedavno sprožili vseevropsko kampanjo, ki kot vodnik po korakih usmerja starše ali skrbnike, kako se hitro in učinkovito odzvati na pogrešanje otroka.
100 tisoč otrok pogrešanih na leto
V Evropi vsako leto na tisoče družin doživi travme ob pogrešanju otroka.
Po podatkih evropske mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe PEN-MP je v Evropski uniji vsako leto pogrešanih najmanj 100 tisoč otrok.
V takšnih težkih trenutkih je zelo pomembno vedeti, kaj narediti in kateri koraki so najpomembnejši.
»Kampanja 'Preveri. Pomisli. Prijavi.' je ključni mejnik v naših nenehnih prizadevanjih za zaščito otrok in podporo družinam v času krize,« je letos ob zagonu kampanje povedal Frank Hoen, predsednik in ustanovitelj Amber Alert Europe.
»S tem ko starše opremljamo z znanjem in viri, ki jih potrebujejo, želimo izboljšati odzivne čase in povečati možnosti za varno in hitro združitev pogrešanih otrok in njihovih ljubljenih.«
Tretjina pogrešanih je otrok, koliko časa jih iščejo?
Damjan Miklič iz Uprave kriminalistične policije je pojasnil, da je v Sloveniji največ pogrešanih odraslih in starejših oseb, predvsem s starostnimi boleznimi, in izgubljenih oseb v gorah ali drugih naravnih okoljih.
»Otroci in mladostniki predstavljajo tretjino vseh pogrešanih oseb. Večina pogrešanih otrok je zelo hitro prijavljenih in skoraj 90 odstotkov jih najdemo v štirih urah. Na srečo se vsi otroci najdejo živi in nepoškodovani.«
Pa je treba počakati s prijavo izginotja otroka?
Nikakor, poudarja Miklič.
»Na policiji že vrsto let opozarjamo, da ne drži mit, da je za prijavo pogrešanja treba čakati 24 ali 48 ur. Ravno nasprotno, v policiji stremimo k temu, da se pogrešanje prijavi čim prej, da lahko takoj začnemo izvajati aktivnosti za izsleditev pogrešanega.«
Starši in skrbniki se ob izginotju otroka znajdejo pred velikimi izzivi. »Preveri. Pomisli. Prijavi.« je preprost pristop v več korakih, ki so ga pripravili strokovnjaki iz služb varnostnih organov in vam bo v pomoč pri iskanju pogrešanega otroka.
Trikrat »P«
Ko se zgodi tisto najstrašnejše: izgubljen otrok, zajemite sapo in se spomnite na tri P-je oziroma pristopa »preveri, pomisli, prijavi«.
1. korak: »Preveri« - Kam bi lahko odšel ali odšla?
Majhni otroci, ki se še ne gibajo popolnoma samostojno, so morda še vedno doma ali v bližnji okolici. Začnite iskati na mestih, ki so zanje lahko nevarna, svetujejo na policiji.
Pri iskanju šoloobveznih otrok se območje iskanja razširi.
Potem ko se prepričate, da otroka ni v stanovanju ali hiši, iskanje nadaljujte na prostem. Nato povprašajte še starše otrokovih prijateljev, ki živijo v bližini, ali je morda pri njih.
Najstniki so lahko pogrešani zaradi več razlogov. Preden otroka začnete iskati, preglejte njegovo sobo, družbena omrežja in druga komunikacijska sredstva.
Nato se obrnite na njegove prijatelje in jih vprašajte, ali bi morda oni vedeli, kje bi lahko bil.
2. korak: »Pomisli« - Razlogi, zakaj je otrok izginil in kje bi lahko bil
Če svojega pogrešanega malčka ne najdete doma oziroma v neposredni okolici, pokličite najbližjo policijsko postajo in jih obvestite, da ga pogrešate.
V primeru pogrešanja šoloobveznega otroka premislite o vzrokih, zaradi katerih bi lahko bil pogrešan, in krajih, kjer bi lahko bil. Pomislite na njegove vsakdanje navade, obveznosti in nedavne dejavnosti.
Se morda spomnite, da je pred kratkim kam šel ali da ima dejavnost, ki se je udeležuje?
Vam je omenil določen kraj, ki si ga želi obiskati, ali osebo, ki bi jo rad videl? Ali ima svoj priljubljeni kraj, kamor rad zahaja?
Če gre za najstnika, pomislite, ali je morda pred kratkim prišlo do sprememb v njegovem vedenju ali vsakdanu.
Se je začel obnašati nenavadno, je spremenil slog oblačenja, se je morda začel družiti z novimi prijatelji ali kazati znake morebitne uporabe psihoaktivnih snovi?
Ob razmisleku o tem boste morda ugotovili, kje bi lahko bil. Pomislite tudi, kaj veste o okoliščinah njegovega izginotja.
Ali je, preden je bil pogrešan, prišlo do spora ali incidenta? Ali bi ga lahko kaj odgnalo stran? Najstniki se, denimo, včasih ne vrnejo domov zato, ker potrebujejo čas zase.
3. korak: »Prijavi« - Pogrešanega otroka prijavite na najbližji policijski postaji
V nasprotju s splošno uveljavljenim prepričanjem vam za prijavo pogrešanega otroka ni treba čakati 24 ur.
Nihče vas ne bo obsojal – varnost vašega otroka je namreč na prvem mestu, opozarjajo policisti.
Policisti bodo ustrezno ukrepali in vam med postopkom tudi nudili podporo. Poleg tega vam bodo svetovali o nadaljnjih ukrepih.
Ključne informacije, ki jih bo od vas želela policija, so:
• Otrokovo ime, datum rojstva, višina, teža in morebitne bolezni.
• Natančen opis oblačil, ki jih ima otrok na sebi, in osebnih stvari, ki jih je imel pri sebi v času, ko je bil pogrešan.
• Posebna znamenja, na primer rojstno znamenje, brazgotina ali tetovaža.
• Fotografija, na kateri so vidna posebna znamenja.
• Dejstva in okoliščine izginotja vašega otroka, vključno z vsem, kar je bilo že storjeno, da se ga najde.
• Podrobnosti o krajih, ki jih otrok pogosto obiskuje.
• Telefonske številke, računi vašega otroka na družbenih medijih in seznam prijateljev.
Koliko časa policija išče otroka?
»V Sloveniji nimamo časovne omejitve, kako dolgo je oseba lahko pogrešana, zato ta ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva. V evidencah ohranjamo tudi podatke o najdenem neidentificiranem truplu do ugotovitve njegove identitete.
V zakonu o nalogah in pooblastilih policije imamo tako zapisano, da se podatki v evidenci hranijo do najdbe pogrešane osebe ali dokler se neznano truplo ne identificira,« so odgovorili na policiji.
»V slovenski policiji se zavedamo stiske svojcev, ki jo lahko povzroči nenadno in nepričakovano izginotje njihovega bližnjega.To jih zelo prizadene, zato v policiji temu področju dela posvečamo zelo veliko pozornosti.
Da bi čim bolj optimizirali svoje delo in bili čim uspešnejši, nenehno skrbimo za dodatna usposabljanja policistov in kriminalistov.
Nenehno sodelujemo v evropskih in svetovnih policijskih organizacijah in za medsebojno obveščanje uporabljamo najsodobnejše sisteme, kot sta Schengenski informacijski sistem in Interpolov sistem iskanja pogrešanih oseb Yellow Notices,« so še dodali.
Kako pa ravnati potem, ko se otrok vrne?
Ko pogrešanega otroka naposled le najdemo, začutimo neizmerno olajšanje.
Če se otrok vrne sam, o tem takoj obvestite policijo.
Policisti bodo morda želeli govoriti oziroma se srečati z otrokom, da se prepričajo, ali se je varno vrnil nazaj in je zdrav. O vrnitvi obvestite tudi družinske člane in prijatelje, ki so vam pomagali.
Otroku po vrnitvi pustite dovolj časa, da se spet privadi na dom. Pomembno je, da otroku ob vrnitvi omogočite toliko prostora in časa, kot ga potrebuje, da se spet vrne v svoje vsakdanje življenje in da lahko premisli o nedavni izkušnji.
Morda je doživel travmatičen dogodek, zato je pomembno, da ste dojemljivi za njegove fizične in čustvene potrebe.
Otroku nudite podporo
»Bodite veseli, da se je otrok vrnil. Številne otroke je strah pred prvim srečanjem s starši. Svetujemo vam, da ostanete mirni. Ob vrnitvi svojega otroka pokažite veselje in jasno izrazite, da vam je odleglo. Povejte mu, da ga imate radi, da ga podpirate in da boste skupaj kot družina premagali vse prihodnje izzive.«
Vašega otroka bo morda v nadaljevanju spremljala specializirana organizacija, katere namen bo preveriti, ali potrebuje kakšno pomoč, še dodajajo policisti.
Pomembno je, da izkoristite možnost podpore, ki je na voljo vašemu otroku in družini. Iskanje pomoči je znak moči, ki kaže, da zadevo jemljete resno.
Starejše novice
