Strokovnjaki v Rakičanu o pšenici: pričakovani manjši pridelki, kakovost ostaja obetavna.
Na Biotehniški šoli Rakičan je danes potekal že 48. Dan pšenice, tradicionalno strokovno srečanje, namenjeno pregledu rastne sezone, izmenjavi znanj ter iskanju rešitev za izzive sodobnega poljedelstva.
Dogodek je ponovno potrdil pomembno vlogo Pomurja kot slovenske žitnice in pomen pšenice v slovenskem kmetijstvu.
Udeleženci so prisluhnili predavanjem strokovnjakov s področja agronomije, mikrobiologije in ekonomike kmetijstva. Med osrednjimi temami so bili letošnji rastni pogoji, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostne tehnologije pridelave ter ekonomski vidiki pridelovanja pšenice.
Po ocenah strokovnjakov so bile razmere za setev jeseni 2025 zelo ugodne.
Posevki so bili pravočasno posejani, dobro razviti, omogočeni pa so bili tudi pomembni jesenski in zgodnjepomladanski agrotehnični ukrepi. Kljub dobremu začetku je rastno sezono zaznamovala izrazita suša. V marcu in aprilu je primanjkovalo več kot polovica običajnih padavin, tudi maj pa je ostal pod dolgoletnim povprečjem.
Direktor družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag je pojasnil, da so bili pogoji za setev jeseni 2025 skoraj idealni, vendar je rastno sezono pozneje močno zaznamovala suša. Kot je povedal, je v marcu in aprilu primanjkovalo več kot polovica običajnih padavin, tudi maj pa je ostal pod dolgoletnim povprečjem.
Posledice so že vidne na posevkih, saj so žita nižje rasti, manj razraščena in imajo manjše klase, zato v Panviti pričakujejo občutno manjši pridelek.
Kljub temu Virag ocenjuje, da bi lahko bila kakovost letošnje pšenice dobra, če bodo vremenske razmere med žetvijo ugodne.
Na vprašanje o ključnih sporočilih letošnjega srečanja je Virag poudaril, da so podnebne spremembe realnost, na katero se bo moralo kmetijstvo prilagoditi z novimi agrotehničnimi ukrepi, prilagojenim kolobarjem in uporabo mikrobioloških rešitev.
Ob tem je opozoril tudi na vpliv svetovnih trgov, ki pomembno določajo pogoje poslovanja slovenskih pridelovalcev.
Črtomir Rozman s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je izpostavil, da preliminarne analize za letošnje leto kažejo na neugodno ekonomsko sliko.
Zaradi višjih cen mineralnih gnojil in energentov bodo po njegovih besedah stroški pridelave tone pšenice predvidoma presegali pričakovano prodajno ceno.
Kot možne rešitve za izboljšanje konkurenčnosti je navedel ohranitveno obdelavo tal, vlaganja v skladiščne zmogljivosti, namakanje in druge tehnološke izboljšave.
Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje s Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, je poudaril, da je namen Dneva pšenice predvsem pregled rastne sezone, prepoznavanje ključnih težav in iskanje rešitev za prihodnost.
Ob 48. izvedbi dogodka je poudaril, da tradicija potrjuje pomen Pomurja kot slovenske žitnice in pomembno vlogo pridelave žit v regiji.
