Pomurskim poslancem smo zastavili vprašanja o njihovih prizadevanjih in dosežkih za regijo v času aktualnega mandata.
V začetku prihodnjega leta nas predvidoma čakajo državnozborske volitve. Za pomursko javnost zato že zdaj pripravljamo pregled prizadevanj in dosežkov pomurskih poslancev za regijo v času aktualnega mandata.
Poslancem smo zastavili vprašanja o konkretnih dosežkih, zapuščini mandata, oceni dosežkov in sodelovanju s kolegi poslanci.
Kadrovski izzivi
Vprašali smo jih tudi, zakaj je na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja.
Pa poglejmo podrobneje, zakaj smo pomurskim poslancem zastavili prav to vprašanje. Med nadzorniki v družbah, kjer ima delež država, imenovanih s strani SDH, ne najdemo nobenega Pomurca, kar polovica teh kadrov prihaja iz Ljubljane in bližnje okolice, velik del pa tudi iz Gorenjske in Savinjske. Po podatkih, s katerimi razpolagamo v uredništvu, je skoraj identično z direktorji in predsedniki uprav družb v javni lasti. Gre za več sto služb, kjer v mandatu vlade Roberta Goloba ni nikogar iz pomurske regije.
Podobno tudi na Pošti Slovenije, Telekomu ter drugih agencijah, javnih zavodih in uradih ...
Z odhodom Aleksandra Jevška na mesto veleposlanika Sarajeva po naših informacijah ni v načrtu, da bi kdo skrbel za regijsko zastopanost, zato bomo takrat zelo verjetno ostali brez edinega predstavnika regije v vladi. Ostaneta nam dva državna sekretarja iz vrst Socialnih demokratov, to sta Dejan Židan in Srečko Đurov.
Svoboda navkljub močni zastopanosti poslancev v pomurski regiji ni uspela prodreti v Ljubljano z nobenim pomembnejšim kadrom. Najvidnejšega, profesorja Mitjo Lainščaka je vlada takoj po svojem nastopu razrešila iz čela največje raziskovalne agencije pri nas, to je Javna agencija za raziskovalno dejavnost, z namenom, da agencijo preoblikuje in imenovala novo direktorico Špelo Stres iz goriške regije. Kandidat Svobode za poslanca Simon Detellbach je še aktualni član nadzornega sveta DRI-ja, Rok Petje pa je začasno prevzel vodenje Urada za narodnosti, njegov mandat v Ljubljani pa je trajal le nekaj mesecev, zdaj urad vodi Ana Komac.
Kaj je po mnenju pomurskih poslancev vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
Na vprašanja do danes ni odgovorila le Vera Granfol (Gibanje Svoboda). Sara Žibrat (Gibanje Svoboda) se je odgovoru na to vprašanje izognila, saj je poslala le splošen odgovor na vsa vprašanja, ki smo ga že objavili v članku z naslovom Od obljub k dejanjem: Pomurske poslance smo vprašali, kaj so dosegli v tem mandatu.
Ferenc Horváth, poslanca madžarske narodne manjšine
Na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih je zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
»Pomurje ima številne izjemne in sposobne posameznike, ki bi popolnoma kompetentno lahko zasedli številne pomembne funkcije. Imenovanja so v pristojnosti vlade in koalicije, poslanci, ki nismo del koalicije, imamo pri tem zelo malo možnosti vplivanja.«
Damijan Bezjak Zrim, poslanec iz vrst Socialnih demokratov
Na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih je zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
»Težko presojam, ali Prekmurci res ne zasedajo nobenih pomembnih položajev v državi. Zdi se mi, da je pogosto največja ovira prav oddaljenost regije in na drugi strani centralizacija državnega aparata in javnih podjetij, ki so še vedno precej vezana zgolj na Ljubljano. Sam sem veliko na poti in vem, kako naporna je vsakodnevna vožnja sem in tja, zato menim, da bi morala tudi vlada imeti več posluha pri decentralizaciji uradov, agencij in tako naprej.
Maribor jih je nekaj že dobil, nič ne bi bilo narobe, če bi imeli še kakšne pomembne institucije v Murski Soboti ali celo na Goričkem. Poslanci lahko k decentralizaciji seveda pozivamo, kadrovanje kot tako pa seveda ni naša pristojnost.«
Jožef Horvat, poslanec iz vrst Nove Slovenije
Na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih je zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
»Po mojem videnju je ključni 'kadrovik' Gibanje Svoboda. SD in Levica kadrujeta predvsem na ministrstvih, ki jih vodijo, poslanci pa nimajo odločilnega vpliva na kadrovanje.«
Darko Krajnc, poslanec iz vrst Gibanja Svoboda
Na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih je zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
»To je zelo kritično vprašanje. Ljudje, celo mediji, pričakujejo od poslancev, da posredujejo pri marsičem, tudi pri kadrovanjih, a smo hkrati zavezani strogim normativnim omejitvam in se ob morebitni intervenciji kaj hitro znajdemo na prangerju zaradi nepotizma, klientelizma ali trgovanja z vplivom. Poslanci na kadrovanja nimamo direktnega vpliva. Smo pa s kolegi opozarjali o zastopanosti regije, predlagali določene ljudi, ki bi se bili pripravljeni (politično) izpostaviti, vendar je za politiko in z njo povezane funkcije težko pridobiti interesente, saj gre za enega najmanj priljubljenih poklicev, kjer si ves čas izpostavljen, na udaru. Kljub vsemu sta bila v tem mandatu dva ministra iz naše regije, tudi nekaj drugih ljudi na ministrstvih in nekaterih organih državnih ustanov.
Verjamem, da premore Pomurje veliko kompetentnih ljudi in jih ob tej priložnosti pozivam, da se ojunačijo in pristopijo k potegovanju za funkcije in položaje, ki ustvarjajo ogrodje za delovanje te družbe in življenje v Sloveniji.«
Tine Novak, prej Gibanje Svoboda, zdaj poslanec iz vrst Demokratov
Na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih je zelo malo oziroma celo nič predstavnikov iz Pomurja. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Bi lahko k spremembi tega stanja prispevali tudi poslanci?
»Nedvomno je v vodstvenih funkcijah državnih institucij in podjetij premalo Prekmurcev. To ne pomeni le težave za našo regijo, ampak izgubljamo vsi, saj se potencial strokovnjakov iz Pomurja premalo izkorišča. Res je, da kot poslanci nimamo neposrednega vpliva na kadrovanje, a to še ne pomeni, da pri tem vprašanju nimamo nobene vloge.
Prav nasprotno: poslanci iz perifernih regij bi se lahko skupaj odločneje postavili proti prekomerni centralizaciji in začeli zahtevati, da se pri imenovanjih razmisli o uvedbi regionalnega ključa. Zavedam se, da bi bila takšna sprememba težavna in verjetno naletela na močan odpor, saj posega v ustaljene prakse. Kljub temu menim, da je vredno poskusiti, ker dolgoročno prinaša enakovrednejšo zastopanost vseh regij in bolj uravnotežen razvoj države.«
