Od obljub k dejanjem: Pomurske poslance smo vprašali, kaj so dosegli v tem mandatu

V začetku prihodnjega leta nas predvidoma čakajo državnozborske volitve. Za pomursko javnost zato že zdaj pripravljamo pregled prizadevanj in dosežkov pomurskih poslancev za regijo v času aktualnega mandata. 

Poslancem smo zastavili vprašanja o konkretnih dosežkih, zapuščini mandata, oceni dosežkov, kadrovskih izzivih in sodelovanju s kolegi poslanci.

Na vprašanja do zastavljenega roka niso odgovorili Vera Granfol (Gibanje Svoboda), Dejan Süč (Gibanje Svoboda) in poslanec madžarske narodne manjšine v Državnem zboru Republike Slovenije Ferenc Horváth.  

Odgovore ostalih pomurskih poslancev objavljamo v nadaljevanju, odgovore na vprašanje o kadrovskih izzivih pa bomo objavili v posebej članku, v ponedeljek, 3. februarja 2025.

Damijan Bezjak Zrim, poslanec iz vrst Socialnih demokratov

Vaš poslanski mandat se bo kmalu iztekel. Katere konkretne projekte ali predloge, ki so izboljšali kakovost življenja v Pomurju, ste naslovili na vlado, Državni zbor ali druge odločevalce? Kateri izmed njih so bili sprejeti in izvedeni?

»Za nami so tri četrtine mandata, če bodo volitve redne, nas čaka še pomembna zadnja četrtina. Od nastopa mandata do danes sem na vlado naslovil 74 poslanskih vprašanj in pobud, statistično 22 več od povprečja v tem sklicu parlamenta in večina njih je bila povezana prav s Prekmurjem. Nanizal bom nekaj tistih, ki so dosegle svoj namen in se tudi uresničile.

V sodelovanju s Sindikatom delavcev migrantov, številni člani prihajajo prav iz obmejnega območja, smo poslanci SD dosegli, da je vlada umaknila načrtovana dodatna bremena, ki bi po žepu udarila delavce migrante.

Kot dolgoletni gasilec sem denimo ponosen, da sem s pobudo prispeval k umiku uredbe, ki bi organizatorjem prireditev, tudi gasilskih veselic, prinesla kup dodatne birokracije. Uredbo so pripravljali na ministrstvu za okolje, ker so razumeli tudi moj poziv in jo naposled umaknili. Gasilcem pa omogočili, da nadaljujejo z delom kot doslej. Pa denimo pobuda o gradnji visokovodnih nasipov na reki Muri, kjer sem se povezal z opozicijo in poslancema manjšin.

Kot član odbora za kmetijstvo sem bil pobudnik terenske seje na Goričkem, ki smo jo izvedli lani spomladi. Brez glasu proti so tako poslanski kolegi podprli vse moje predloge, povezane s protitočno zaščito, ki je za Prekmurje zelo pomembna.«

Po katerih aktivnostih in projektih želite, da vas prebivalci Pomurja prepoznajo tudi po koncu vašega mandata?

»Najbolj sem ponosen, da smo skupaj s pomočjo lokalnih skupnosti uspeli ustanoviti Klub goričkih županov in županje, ki se mu je pridružilo 12 županov. Ker so si občine na Goričkem med seboj podobne, se soočajo s sorodnimi izzivi in smo kot regija že tako oddaljeni od Ljubljane, ocenjujem, da bomo dosegli veliko več, če se poenotimo in povezujemo na različnih področjih. 

 okviru kluba se tako sestajamo, si pomagamo, gostimo člane vlade in se tudi skupaj odpravimo v Ljubljano, kjer nas povezane jemljejo še bolj resno. Kmalu nas čaka denimo skupno srečanje z ministrom za šolstvo, ki bo obiskal Goričko (občino Grad), osrednja tema bosta obnova in izgradnja šolske in predvsem vrtčevske infrastrukture.«

Glede na številčnost in moč pomurskih poslancev v koaliciji: menite, da ste za regijo naredili dovolj? Prosimo za argumentiran odgovor.

»Glede na številčnost poslancev, kar šest je koalicijskih, en opozicijski in en manjšinski, bi morali narediti več. Pogosto sem razočaran ugotovil, da nismo zmogli preseči medstrankarskih bojev, značilnih za nacionalno politiko, in se povezati v dobrobit Prekmurja. 

Več sem pričakoval tudi od posameznih ministrov, opažam, da so manjši kraji pogosto izključeni iz razpisov še preden se sploh odprejo prijave za črpanje sredstev. Vseeno pa se je tu in tam oblikovala prekmurska koalicija, denimo v primeru nasipov na Muri, ko smo poslanci SD prispevali glasove opoziciji in dosegli, da se visokovodni nasipi tudi zgradijo.«

Ste bili v svojem mandatu usklajeni z drugimi pomurskimi poslanci? Obžalujete danes, da je delovanje Kluba pomurskih poslancev prenehalo?

»Z nekaterimi sodelujem bolje in pogosteje, z drugimi manj. Veliko sva denimo na vezi z Jožetom Horvatom iz NSi, ki kot politik z izjemno kariero in kilometrino razume, da je včasih državno politiko potrebno pustiti v Ljubljani in se za Prekmurje boriti tudi s kolegi, ki nismo z enakega političnega pola. 

Kot poslanec mlajše generacije sem hvaležen za to poznanstvo, odlično sodelovanje in priložnost, da se od Horvata lahko ves čas učim. Glede delovanja Kluba pomurskih poslancev pa si želim, da v prihodnje ponovno oživi, da bo služil svojemu namenu.«

Jožef Horvat, poslanec iz vrst Nove Slovenije

Vaš poslanski mandat se bo kmalu iztekel. Katere konkretne projekte ali predloge, ki so izboljšali kakovost življenja v Pomurju, ste naslovili na vlado, Državni zbor ali druge odločevalce? Kateri izmed njih so bili sprejeti in izvedeni?

»Za razumevanje mojih odgovorov je potrebno upoštevati, da je NSi v tem sklicu državnega zbora opozicijska stranka. Ker smo v prejšnjem mandatu bili del vladne koalicije in smo za pomembne projekte v Pomurju zagotovili znatna finančna sredstva v državnem proračunu in iz EU skladov, je moja prva pozornost in skrb spremljanje realizacije teh projektov.

Prva ugotovitev: večina načrtovanih projektov/investicij v času prejšnje vlade je kmalu po nastopu Golobove vlade ustavljenih ali časovno zamaknjenih v daljno prihodnost.

Druga ugotovitev: v proračunih Republike Slovenije za 2023, 2024 in 2025 je Golobova za Pomurje namenila z naskokom najmanj sredstev za investicije, kar je razvidno tukaj. 

Doslej sem na vlado ali posamezna ministrstva naslovil več kot 70 ustnih in pisnih poslanskih vprašanj in pobud, mnoga so lokalno – pomursko obarvana.«

Po katerih aktivnostih in projektih želite, da vas prebivalci Pomurja prepoznajo tudi po koncu vašega mandata?

»Moja prizadevanja so šla in še gredo predvsem v smeri izvedbe naslednjih investicij v Pomurju:

• Vzhodna obvoznica Murska Sobota. V prejšnjem mandatu sem v državnem zboru organiziral več sestankov s ključnimi deležniki (minister Jernej Vrtovec, minister Andrej Vizjak, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač). Ob obisku vlade v Pomurju v jeseni 2021 je med imenovanimi bil podpisal sporazum za izgradnjo Sebeborskega zadrževalnika, kot potrebnega pogoja za vzhodne obvoznice. Zagotovili smo 33 milijonov evrov v proračunu Republike Slovenije. Gradnja bi se naj začela 2022. Do danes bistvenih premikov ni, sredstva v proračunu Republike Slovenije so časovno zamaknjena, predvideva se zaključek gradnje 2028.
• Izgradnja in nadvišanje protipoplavnih nasipov na desnem in levem bregu Mure v dolžini 40 kilometrov. Iz Sklada za okrevanje in odpornost smo v prejšnjem mandatu zagotovili 40 milijonov evrov. Načrt za okrevanje in odpornost predvideva črpanje teh sredstev do konca junija 2026. Vlada ne uspe najti rešitve z Zavodom za varstvo narave Maribor. Zdaj je že jasno, da vseh 40 razpoložljivih milijonov vlada ne bo počrpala. Z namenom spodbujanja pristojnega ministrstva sem že šestkrat postavil ustno poslansko vprašanje.
• Realizirani projekt: gradnja novih prostorov za potrebe pomurskega arhiva v Murski Soboti. V času prejšnje vlade sem z ministrom za kulturo uspel zagotoviti 5,5 milijona evrov. Otvoritev najsodobnejših arhivskih prostorov v Sloveniji je bila maja 2024. Gre za dislocirano enoto Pokrajinskega arhiva Maribor, moja prizadevanja (in prizadevanja nekaterih pomurskih poslancev) pa gredo v smeri ustanovitve samostojnega zavoda, ki bi skrbel za arhiv Pomurja. Morda se to komu zdi nepomembno, toda arhiv je naš spomin in še posebej slabo (iz zgodovinskih razlogov) je raziskan arhiv Prekmurja.
• Realizirani projekti: Obnova Doma starejših Rakičan in Lendava. Otvoritev je bila lansko leto. V ta namen je vlada konec leta 2021 zagotovila za obnovo in vzpostavitev višjega bivanjskega standarda stanovalcev v slovenskih domovih za starejše občane 93 milijonov evrov kohezijskih sredstev in jih razdelila med 17 domov za starejše.
• Dislocirana enota Doma starejših Rakičan v Črenšovcih – osnovni objekt je kupljen in je v lasti države, adaptacija je bila zamaknjena za nedoločeni čas, minister Simon Maljevac obljublja začetek gradbenih del v letošnjem letu. Ne verjamem, toda upanje umre zadnje. Moja pozornost je namenjena tudi izgradnji enot domov za starejše v Dobrovniku in na Kobilju. Upam, da čimprej pride do podpisa pogodb z izvajalci.
• Izboljšanje poslovnega okolja v Pomurju, ki potrebuje razvojne spodbude upoštevajoč naravne danosti. Tukaj naj omenim moja prizadevanja za lažjo in gospodarnejšo uporabo geotermalnega potenciala, ki ga ja na območju Pomurja ogromno in lahko predstavlja našo konkurenčno prednost.
• Prizadevanja za izvajanje zakona o PAZU, ki je aktivna že več kot 20 let in združuje okrog 200 doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov. V prejšnjem mandatu je državni zbor sprejel zakon o PAZU, ta vlada ga noče izvajati, kar razumem kot nesramno ponižanje Pomurja.«

Glede na številčnost in moč pomurskih poslancev v koaliciji: menite, da ste za regijo naredili dovolj? Prosimo za argumentiran odgovor.

»Tako kot je že dolgoletna praksa smo na dan konstituiranja državnega zbora s podpisi ustanovili Klub pomurskih poslancev. Ta se je kmalu razformiral, čez čas pa spet 'revitaliziral'. 

Moč pomurskih koalicijskih poslancev je velika, z današnjim dnem (30. januar 2025) se je za en glas sicer zmanjšala: pet poslancev v koaliciji, eden narodnostni in dva (J. Horvat, T. Novak) v opoziciji.

Ne znam našteti posebnih projektov, ki so se začeli in realizirali na pobudo pomurskih koalicijskih poslancev ali imajo v proračunu Republike Slovenije posebno postavko. Moja ocena je, da se je za Pomurje naredilo daleč premalo. To se vidi iz proračunskih dokumentov.«

Ste bili v svojem mandatu usklajeni z drugimi pomurskimi poslanci? Obžalujete danes, da je delovanje Kluba pomurskih poslancev prenehalo?

»Klub pomurskih poslancev je v tem mandatu na vlado vložil vsega tri poslanske pobude (v zvezi z geotermijo in v zvezi z ustanovitvijo samostojnega zavoda Pomurski arhiv). Zelo obžalujem, da je KPP ne deluje, obstaja pa možnost za ponovno 'revitalizacijo'. Pričakujem, da bo iniciativo prevzela koalicija.

Sem pa hvaležen, da so nekateri pomurski poslanci podprli kakšen amandma NSi na proračun Republike Slovenije ali določeni zakon, ko je šlo za sredstva namenjena Pomurju.«

Darko Krajnc, poslanec iz vrst Gibanje Svoboda

Vaš poslanski mandat se bo kmalu iztekel. Katere konkretne projekte ali predloge, ki so izboljšali kakovost življenja v Pomurju, ste naslovili na vlado, državni zbor ali druge odločevalce? Kateri izmed njih so bili sprejeti in izvedeni?

»Poslanci iz Pomurja se trudimo, da je v državni politiki tudi čim več pozornosti namenjeno naši regiji. Poleg splošnih ukrepov države (prenova plačnega sistema, ukrepi za omilitev energetske draginje, ukrepi pomoči v kmetijstvu in gospodarstvu, urejanje težav v zdravstvu …), ki so v korist vseh državljanov Slovenije in so jih seveda deležni tudi ljudje iz naših krajev, si prizadevamo za izvedbo pomembnejših regijskih projektov. 

Med temi bi na prvo mesto postavil ureditev nasipov ob vodotokih (Mura, Ščavnica, Ledava), kjer poleg vzdrževanja in urejanja nasipov pospešeno delamo na umeščanju trase manjkajočega dela nasipa ob Muri. 

Med projekti, ki smo jih podprli za hitrejši razvoj regije so investicije v Bolnišnici Murska Sobota, dograditev Zdravstvenega doma Lendava, sanacija streh osnovnih šol (Cankova, Tišina), ki so utrpele škodo v ujmah, v proračune smo uvrstili infrastrukturne projekte (cesta Lendava – Pince, most v Petišovcih, Soboška obvoznica), v NRP smo dodali nekaj novih projektov izgradnje stanovanj in povečanje kapacitet domov starejših. 

Občinam smo dodelili rekordno visoka sredstva iz naslova povprečnin in popravili formulo dodeljevanja sredstev za manj razvite občine, več sredstev smo namenili tudi obmejnim občinam. Poleg tega smo zagotovili dodatna izredna sredstva v interventnih ukrepih in pomoči ob poplavah, plazovih in ujmah.«

Po katerih aktivnostih in projektih želite, da vas prebivalci Pomurja prepoznajo tudi po koncu vašega mandata?

»Če se pošalim, me bodo v zvezi s projekti najbrž najbolj poznali po končni ureditvi ceste Lendava – Pince o kateri smo zaradi moje intervencije govorili ob sprejemanju vseh proračunov. Še posebej to velja za tiste, ki so me ves čas prikazovali kot nasprotnika te ceste, a sem se v resnici na več ravneh aktivno boril, da se projekt, ki ga pretekle vlade niso uspele v sedmih letih niti začeti, začne in bo naslednje leto zaključen. 

Upam, da se nas bo kdo spomnil tudi po urejanju nasipov, če ne prej bo visokih vodostajih. Tisti, ki se ukvarjajo z rejništvom pa upam, da tudi po ureditvi tega področja. Predvsem pa menim, da tisti, ki spremljajo delo poslancev in seje državnega zbora, opazijo razliko v argumentiranih nastopih, zavzemanju za izboljšanje življenja ljudi tudi oziroma še posebej v naši regiji. 

Sam sem ves mandat aktiven na področju odbora zde delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbora za pravosodje in mandatno volilne komisije. Če pa bi lahko izbral aktivnost, po kateri bi se kdo spomnil mojih prizadevanj, bi bil vesel, če po 20 letih razrešimo agonijo v zvezi s kompostarno v Ceršaku.«

Glede na številčnost in moč pomurskih poslancev v koaliciji: menite, da ste za regijo naredili dovolj? Prosimo za argumentiran odgovor.

»Vsaka volilna enota oziroma regija ima enako število poslancev v državni zbor. Če pogledamo ožji del osme volilne enote, pa je res v Pomurju tokrat veliko poslancev. Jaz sem sicer bil izvoljen v zgornjem, Štajerskem delu pokrajine ob Muri, kjer sem nekoč živel, okraj Pesnica, občine Šentilj, Pesnica in Kungota, živim pa v občini Lendava. 

Menim, da smo kljub vsemu za Pomurje dosegli veliko. Ob zgoraj omenjenih stvareh, ki še zdaleč niso vse, velja omeniti največjo investicijo v zgodovini Pomurja, ki se že izvaja – 400 milijonsko investicijo v Lek Lendava, za katerega 50 milijonov prispeva Republika Slovenija. 

Ta projekt bo imel širše pozitivne posledice za celotno regijo, saj bodo na voljo nove zaposlitve z visoko dodano vrednostjo, za pridobivanje potrebnih kadrov smo tudi že sprejeli ukrepe. 

Kar se dela v državnem zboru tiče, pa zgolj regijska pripadnost ni garant za uspeh pobud, se je treba usklajevati s poslanskimi skupinami. Se je pa izkazalo, da v nekaterih okoljih, kjer so župani negativno nastrojeni do vlade in poslancev koalicije, ni mogoče uspešno izvajati projektov, če se občine aktivno ne vključijo, ne sodelujejo.«

Ste bili v svojem mandatu usklajeni z drugimi pomurskimi poslanci? Obžalujete danes, da je delovanje Kluba pomurskih poslancev prenehalo?

»Sam sem bil večkrat kritičen glede delovanja Kluba pomurskih poslancev, saj bi med sodelavci pričakoval korekten odnos, težko delam z ljudmi, ki te ob prvi priložnosti žaljivo potolčejo, čeprav včasih kolateralno. Več spoštovanja med nami in korektnosti v izvajanjih razprav, delovanja in nastopanja v javnosti, pa bi bilo vse boljše. Če ugotoviš, da je vse skupaj bolj ko ne namenjeno neki zlorabi v politične namene, se pač od takih procesov distanciraš. V pogovorih in sodelovanju z regijskimi ustanovami in občinami smo bili korektni in smo sodelovali ne glede na politično barvo. 

Pomurski poslanci smo se z regijskimi ustanovami veliko pogovarjali o potencialnih novih projektih, predvsem o možnostih namakanja v kmetijstvu, rabi geotermalne energije, razvojem turizma in podjetništva. Veliko tem smo vsak mesec predebatirali na radiju Murski val, v sklopu pogovora s poslanci, kjer so se večinoma kresala mnenja, občasno smo se pa tudi strinjali in zagovarjali enake, za našo regijo pomembne zadeve.«

Tine Novak, prej Gibanje Svoboda, zdaj poslanec iz vrst Demokratov

Vaš poslanski mandat se bo kmalu iztekel. Katere konkretne projekte ali predloge, ki so izboljšali kakovost življenja v Pomurju, ste naslovili na vlado, državni zbor ali druge odločevalce? Kateri izmed njih so bili sprejeti in izvedeni?

• »Izgradnja dolgo pričakovane telovadnice pri Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v Rakičanu

Projekt je bil na mizi že zelo dolgo, a se je zaradi birokratskih in drugih zapletov vsakič ustavil. Kot poslanec sem imel jasen cilj, da ga končno uresničimo – in to nam je uspelo. Ker sem takoj ob nastopu mandata prepoznal, da je regija v tem pogledu prikrajšana, sem s trdnim lobiranjem in nenehnim opozarjanjem na ministrstvu za izobraževanje dosegel, da je bil projekt prioritetno obravnavan. Rezultat je več kot osem milijonska investicija v moderno športno infrastrukturo. Ta bo pomagala tako dijakom Srednje zdravstvene šole kot širši lokalni skupnosti, ki si zasluži kakovostne pogoje za šport in rekreacijo.

• Vzpostavitev katetrskega laboratorija v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Tudi ta projekt so številni politiki v preteklosti večkrat obljubljali, a nikoli dokončno izpeljali. Ker sem kot poslanec dobro poznal nujnost hitrejše kardiološke obravnave v naši regiji, sem že ob prvih priložnostih na ministrstvu za zdravje izpostavil, da Pomurje ne sme več čakati. Projekt, vreden šest milijonov evrov, je zdaj potrjen in v fazi izbire izvajalca. Ko bo zaživel, bo bistveno olajšal dostop do kardioloških posegov za vse prebivalce Pomurja in zmanjšal potrebo po dolgotrajnih prevozih v Maribor ali Ljubljano.

• Vzhodna soboška obvoznica

O pomembnosti obvoznice se v Pomurju govori že leta, a je do konkretnega začetka nismo pripeljali. Kot poslanec sem imel jasen cilj, da to spremenim, zato sem na ministrstvu za infrastrukturo in v drugih pristojnih organih ves čas opozarjal, da je Pomurje zaradi slabih cestnih povezav v izrazito neenakopravnem položaju. Danes so sredstva zagotovljena, kljub temu da se postopki še vlečejo. A dejstvo, da je projekt zdaj na prednostnem seznamu in da bo nad njim bdela predstavnica iz Pomurja Olga Belec, zaposlena v kabinetu ministrstva za infrastrukturo, dokazuje, da sem uspel birokratsko reševanje obvoznice dvigniti na višjo raven.

• Geotermija

Ob vprašanju geotermije je več kot jasno, da Pomurje premore ogromen potencial, ki pa ga ne izkoriščamo dovolj. Zato sem v mandatu veliko časa in energije namenil izboljšanju odnosa do te dragocene naravne danosti: podal sem tri poslanska vprašanja, dvakrat organiziral obisk državnega sekretarja in ministra v regiji ter štirikrat sklical sestanke na pristojnem ministrstvu z vsemi deležniki. Kljub temu se pri na videz enostavni spremembi uredbe glede izpustov vode še nismo premaknili naprej, kar se mi zdi povsem nepojmljivo in nesprejemljivo. Kljub tem birokratskim oviram pa sem skupaj z ministrstvom za kmetijstvo uspel zagotoviti visoka nepovratna sredstva za podjetje, ki je tako lahko izvedlo gradnjo nove reinjekcijske vrtine. To je vsaj delni rezultat prizadevanj, a še zdaleč ne končni cilj. Geotermija v Pomurju si zasluži celostno in hitrejšo obravnavo, da izkoristimo energetski potencial, zagotovimo okoljsko sprejemljive rešitve in spodbudimo razvoj regije. V tem duhu bom vztrajal, dokler se ključne birokratske prepreke ne odpravijo.«

Po katerih aktivnostih in projektih želite, da vas prebivalci Pomurja prepoznajo tudi po koncu vašega mandata?

»Po toliko letih neizpolnjenih obljub in skepse v Pomurju sem se odločil, da bo moja zapuščina konkretna. Projekti, ki so 'nabrali prah' v predalih, so v mojem mandatu dobili nov zagon, ker sem pri vsakem posebej jasno in argumentirano pokazal, zakaj je za naše ljudi ključnega pomena. Moja želja je, da Pomurje zapusti obdobje prikrajšanosti in stopi na pot hitrejšega razvoja. Vse to ni samo častna značka ali prazna floskula, temveč konkretna infrastruktura in storitve: nova telovadnica, katetrski laboratorij in obvoznica. Dokazujejo, da se z dovolj odločno vizijo in politično voljo da preseči dolgoletne birokratske zastoje.«

Glede na številčnost in moč pomurskih poslancev v koaliciji: menite, da ste za regijo naredili dovolj? Prosimo za argumentiran odgovor.

»Če se ozrem nazaj, vidim, da se je v mojem mandatu morda prvič zgodilo, da je Pomurje pri več prioritetnih projektih doseglo pozitivne premike. To ne pomeni, da pred menoj ni bilo ljudi z dobrimi nameni, a pogosto so njihovi predlogi obstali na papirju. Moj pristop je bil od začetka usmerjen v: 'Presekajmo birokratske vozle, da bomo prišli do konkretnih rešitev.'

Z aktivnim lobiranjem pri ministrih in drugih odločevalcih sem uspeli doseči, da so soboška obvoznica, katetrski laboratorij in nova telovadnica obravnavani kot prioritetni. To je v praksi pomenilo, da sem redno 'trkal na vrata' s podatki, analizami in konkretnimi zgodbami iz lokalnega okolja ter zahteval, da se tokrat stvari ne ustavijo na pol poti.«

Ste bili v svojem mandatu usklajeni z drugimi pomurskimi poslanci? Obžalujete danes, da je delovanje Kluba pomurskih poslancev prenehalo?

»Resnična moč za premike se pokaže takrat, ko poslanci in drugi politiki iz Pomurja enotno pritisnemo na odločevalce v Ljubljani. Zaradi pomanjkljivega delovanja Kluba pomurskih poslancev takšne enotnosti v preteklosti nismo dosegli, zato sem med mandatom večkrat pozival kolege, naj združimo moči.

Kadar smo se uspeli povezati in nastopiti skupaj, smo bili pri regijskih projektih hitreje opaženi in slišani. Verjamem, da bi prav obuditev in okrepitev Kluba pomurskih poslancev lahko naredila še več za regijo, saj bi se izognili razpršenim pobudam in nastopili z enotnim sporočilom.«

Sara Žibrat, poslanka iz vrst Gibanje Svoboda

Žibrat je posredovala splošen odgovor na vprašanja.

»V politiko nisem vstopila z namenom, da ustvarim neko lastno zapuščino in ime ali da se vmešavam v kadrovanje, temveč zato da prispevam k oblikovanju zakonov, ki bodo koristili celotni družbi, in da ob tem ponudim pomoč tudi lokalni skupnosti pri izvedbi projektov v okviru svojih pristojnosti. 

Pri tem gre predvsem za povezovanje lokalnih akterjev z ministrstvi, uvrščanju projektov v načrt razvojnih programov, v kolikor gre seveda za projekte z izdelano dokumentacijo, zagotovljenim sofinanciranjem občine in podobno.

Te aktivnosti tudi vestno izpolnjujem, odgovarjam na vprašanja in pobude volivcev, javnih in zasebnih deležnikov ter jih poskusim smiselno vključiti v zakonodajne procese. Vsi, ki me poznajo, vedo, da pri tem razmišljam s svojo glavo. Zato nisem nikoli popustila populističnim opozicijskim predlogom, ki ne bi v ničemer izboljšali položaja Pomurcev. 

Tako nisem podprla amandmaja kolega Jožefa Horvata v zvezi z nasipi, ker je bil v nasprotju z evropsko zakonodajo in ni v ničemer pospešil postopka izvedbe projekta. Amandma je bil takrat sprejet, leto dni po njegovi veljavi pa je bilo jasno, da ni bilo zaradi njega izgrajenega niti metra nasipa. Sama sem raje usmerila energijo v to, da se projekt pospeši v skladu z zakonodajo in dejansko je bil na tem področju narejen napredek in lahko v tem letu pričakujemo začetek del. 

Noben amandma namreč ne more čez noč uskladiti prostorskih načrtov in nadoknaditi zamujenega dela občin. Podobno je veljalo za amandma v zvezi s sanacijo strehe Osnovne šole Turnišče, ki bi rešilo le situacijo ene šole. 

Raje sem ponovno usmerila energijo v to, da ministrstvo pripravi razpis za vse poškodovane šole, kar je ravno v tem mesecu tudi storilo. Prav se mi zdi, da z nekim socialnim čutom poskrbimo za vse šolarje po Sloveniji in da si pri tem seveda prizadevamo, da bodo v ukrepe zajeti tudi naši okraji. 

Če je namen Kluba pomurskih poslancev sprejemati populistične ukrepe, ki so v nasprotju s pravno državo in ne rešujejo ničesar, potem ga po mojem mnenju ne potrebujemo in se lahko volivci tudi vprašajo, kakšne predstavnike si želijo v državnem zboru.«