Država zopet ignorantska do Pomurja? Jožef Osterc se že več let pritožuje, da mu država uničuje zemljo, moti ga pa predvsem ignorantski odnos državnih organov in tudi državnega podjetja do njegovih težav.
Vse se je začelo, ko so sanirali železniško progo med Pragerskim in Hodošem in pri Veržeju zgradili nov železniški most. Gradnja je potekala zunaj proge na betonskem temelju, nakar so most z uporabo hidravlike potisnili na njegovo mesto. Betonskega temelja niso odstranili in še vedno stoji v vodotoku, zaradi česar je onemogočen tok vode po zato namenjenem vodnem zemljišču, voda pa je zato prisiljena tečti po Osterčevi gozdni površini, ki zdaj več ni več gozd, temveč tri metre globoka voda.
Betona niso odstranili
Med gradnjo mostu je bil vodotok namreč zasut, nihče pa nasipnega materiala potem ni odstranil. Osterc pravi, da je za to kriv kar izvajalec del, ki je most naredil zunaj železniške proge na velikem betonskem temelju.
»Po končanem delu bi moral izvajalec odstraniti betonski temelj, a tega ni storil, zato je onemogočil pretok vode na zato določeno vodno zemljišče, voda pa si je izbrala svoj pretok v moj gozd. Po vsaki poplavi odnese lep kos mojega zemljišča, a ne po moji krivdi, temveč po krivdi drugega. Verjetno je vsakomur jasno, da kot fizična oseba ne morem biti lastnik vode, plačujem pa vseeno davek državi za ničvreden gozd, kar je popolnoma nesprejemljivo,« tarna Osterc.
Ignorantski odnos odgovornih
V zadnjih štirih letih je na različne naslove poslal na desetine pisem, prošenj in pritožb, a le redko dobil odgovor. Menda je bila dosedanja ministrica za okolje in prostor Irena Majcen edina, ki je v odgovoru na Osterčevo pritožbo zoper delo vodje murskosoboške enote Direkcije RS za vode Antona Kusteca, pojasnjevala:
»Vzdrževalna dela v javno korist je izvedlo Železniško gradbeno podjetje (ŽGP). ARSO ni bil vključen oziroma obveščen o izvedbi posega. Zaradi neodstranjenih betonskih vodil po zaključeni rekonstrukciji ter pogostejšega škodljivega delovanja voda, še zlasti v zadnjih dveh letih, je prišlo do erozije zemlje, posledično se je spremenil tudi tok vode v mrtvem rokavu reke Mure. Ugotavljamo, da se je zaradi posega očitno spremenilo ravnovesje na navedenem območju, ki ima posledično škodljiv vpliv na vaš gozd, s tem pa vam je povzročena materialna škoda,« je med drugim priznala ministrica.
Predlagala mu je, da ŽGP opozori na to problematiko in zahteva, da odstranijo betonska vodila, ki spreminjajo tok vode in niso nujna za stabilnost železniškega prepusta.
Tudi sami smo želeli zadevo preveriti tudi pri državnih organih, a le redko dobili odogovor. Na Slovenskih železnicah so nam zagotovili, da sodelujejo pri reševanju problematike, čeprav so oni zgolj izvajalec, in ne lastnik objektov. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) so nam odogovrili, da so že leta 2016 prejeli prijavo v zvezi z betonskim zidom, ki naj bi med gradnjo mostu na železniški progi Ljutomer–Murska Sobota služil za vzpostavitev obtoka struge mimo gradbišča in pozneje naj ne bi bil odstranjen. »Ta poseg naj bi spremenil vodni režim na tem območju in povzročal škodo na parcelah v lasti prijavitelja. Marca 2017 je bil v zvezi s predmetno pobudo na IRSOP OE Murska Sobota uveden inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti. Ugotovitveni postopek še ni zaključen, zato v tem trenutku inšpekcija ne more podati več informacij,« so sklenili.
Pravico bo iskal na mednarodnih institucijah
Osterc poudarja, da je pristojne opozarjal naj storijo vse potrebno, da se prepreči nadaljnja škoda v njgovem gozdu, a zadeve nihče ni jemal resno. “Kršili so mi ustavno pravico do lastne nepremičnine, ki je na lepem postala voda,« je oster naš sogovornik.
Na koncu nam Osterc zagotovi, da bo zahteval odškodnino in svojo pravico iskal tudi na mednarodnih institucijah, in sicer samo zato, da bodo vsi vedeli, kako se odgovorni obnašajo do svojih državljano.
