Samomorilno vedenje ne pozna meja in lahko prizadene vsakogar. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu in zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi.
Danes, 10. septembra, je svetovni dan preprečevanja samomora, ki še vedno predstavlja enega izmed vodilnih vzrokov umrljivosti na svetu.
Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, ker osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora, torej sodelovanje.
V lanskem letu je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 411 ljudi, od tega kar 327 moških in 84 žensk. Razmerje med moškimi in ženskami samomori znaša 3,8 kar v praksi pomeni, da za posledicami samomora umre približno štirikrat več moških kot žensk.
"Predpostavljamo, da moški storijo več samomorov zato, ker so bolj zaprti in težje govorijo o svojih duševnih stiskah. Zaradi tega ne začnejo pravočasno iskati pomoči, bodisi strokovne, bodisi pri svojih bližnjih," nam je vzrok pojasnila Tatjana Kranjc Nikolić, predstojnica območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Murski Soboti.
Lansko leto 16 samomorov
V lanskem letu je bilo 16 od 411 zabeleženih samomorov v Pomurju. Razmerje med moškimi in ženskami kaže, da zaradi posledicami samomora v Pomurju umre približno sedemkrat več moških kot žensk.
"V kolikor se dotaknemo situacije za Pomurje, je potrebno povedati, da je bilo v naši regiji število samomorov pod dolgoletnim povprečjem, kar je vsekakor vzpodbudno. Je pa ta številka še vedno visoka, tako kot je visoka številka vseh samomorov v Sloveniji, ki je nad evropskim povprečjem".
Kot nam je še povedala Kranjc Nikolićeva, so samomori bolj pogosti v vzhodnem delu Slovenije in pri osebah z nižjo izobrazbo. V zadnjih letih sicer opažajo, da narašča število samomorov pri osebah starejših od 50 let.
Najmanj samomorov v starostni skupini od 10 do 19 let
Najmanj samomorov so v lanskem letu zabeležili v starostni skupini od 10 do 19 let, največ pa pri starejših od 80. leta starosti.
"Število samomorov med mladostniki v Sloveniji je nizko, posebej v omenjeni skupini, kjer je številka najnižja od vseh skupin, ki jih spremljamo. Toda zavedati se moramo, da so mladi še posebej ranljiva skupina in v teh letih se šele začnejo določene duševne stiske, ki se razvijejo v mladosti. Zaradi tega posebno pozornost namenjamo prav njim".
Pet specifičnih ciljev za preprečevanje samomora
Eno izmed področij, ki mu je namenjeno precej pozornosti, je področje preprečevanje samomora, pri čemer zasledujejo pet specifičnih ciljev. To so:
- dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru
- zgodnja identifikacija ogroženih oseb
- zagotavljanje dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam
- zmanjševanje porabe alkohola
- omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor
Tudi letos pa bo potekala akcija "Prekolesarimo svet", katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Cilj in izziv akcije je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Akciji se tudi v Sloveniji peto leto zapored pridružujejo v Sloveniji.
Bilo je kot v slabem filmu
Pred časom smo tudi na našem mediju pisali o izpovedi osebe, ki je želela svoje življenje končati s samomorom.
"Ko doživiš in preživiš nekaj takšnega, se šele zaveš kako dragoceno je življenje. Čeprav je velikokrat hudo, nikoli ni tako hudo, da tega ne bi mogli prestati. Zato je pomembno, da se pogovarjate. Če ne s sovrstniki, pa s tistimi, ki delajo v institucijah za tovrstno pomoč. Vedeti morate, da nikoli niste povsem sami. Vsakdo ne bo imel takšne sreče kot jaz, da sem dobil še drugo priložnost," nam je takrat povedal naš sogovornik.
Celoten članek si lahko preberete tukaj.
Kje poiskati pomoč?
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči. Kadar je stiska prehuda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, pa se lahko obrnete na:
- dežurnega zdravnika
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice
- reševalno službo (112)
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).
Za podporo in pogovor pa se lahko obrnete in pokličete tudi na naslednje telefone za pomoč v stiski:
- klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan), klic je brezplačen
- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klic je brezplačen
