Problematičen japonski dresnik, ki se je močno razpasel že na Goričkem, je zdaj, kot kaže, dosegel tudi Mursko Soboto. Eden naših bralcev ga je namreč opazil na Mali Novi ulici proti Rakičanu, kjer sta nastali spodnji fotografiji.
Gre za tujerodno invazivno rastlino, o kateri smo v preteklosti že pisali, saj se je rastlina močno širila po več delih Goričkega.
Iz Anglije priseljeni Stephen, ki se je na nas obrnil konec lanskega leta, je invazivko z dvorišča svoje hiše v Križevcih na primer izkoreninil šele po treh letih truda.
Ko se razpase, se japonskega dresnika le stežka znebimo in kaj hitro postane težava. V naravi ga je ogromno, a z njim se ne ukvarja nihče.
Močno razširjen po vsej državi
Japonski dresnik ter njegov sorodnik češki dresnik sta najbolj razširjeni vrsti dresnika v Sloveniji.
Na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da sta obe invazivni vrsti močno razširjeni po vsej državi, še posebej pa na območjih, kjer prihaja do premikanja zemljine, na primer ob vodotokih in gradbiščih ter na zapuščenih zemljiščih.
Za njuno obvladovanje ni predpisanih posebnih ukrepov, je pa zato priporočljivo preprečevanje vnosa in širjenja.
Japonski dresnik je od dva do tri metre visok grm s kolenčastim votlim steblom, ki spominja na steblo bambusa. Vzcveti konec julija in ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove, ki so združeni v pokončna latasta socvetja. V Evropo so ga iz Japonske v 19. stoletju prinesli Nizozemci, nato pa so ga uporabljali za utrjevanje brežin in preprečevanje erozije, pa tudi kot krmno in medonosno rastlino.
Mlada stebla rastline so užitna in tako jo v njeni domovini najdemo tudi v človeški prehrani. Poganjki so kisli, njihov okus pa je podoben okusu rabarbare. Uporabljajo jo v tradicionalni kitajski ter japonski medicini za zdravljenje glivičnih obolenj, kožnih vnetij in pri kardiovaskularnih boleznih. Ena izmed aktivnih učinkovin rastline naj bi bila resveratrol in njegov glukozid piceid.
Vir: Wikipedia
Več poskusov odstranjevanja
Na Goričkem je bilo že več projektov odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst, z namenom ohranjanje narave, ki so jih izvajali predstavniki Javnega zavoda Krajinski park Goričko in različne nevladne organizacije.
Krajinski park Goričko je invazivne tujerodne vrste, na primer odstranjeval v projektu Gorički travniki, inštitut Lutra pa v okviru projekta Raznoživost, a z dresnikom se v preteklih letih niso ukvarjali.
»V JZ KPG se v preteklih letih nismo ukvarjali z omejevanjem širjenja japonskega dresnika, ker ga na travnikih, s katerimi upravljamo, ni bilo. Na zasebnih zemljiščih pa nimamo pristojnosti, niti pooblastil, da bi ukrepali v zvezi s širjenjem japonskega dresnika,« so nam pred časom povedali v javnem zavodu.
