Kljub temu da je proizvodnja hrane zaenkrat še zadostna, je veliko prebivalcev v Sloveniji lačnih. Ne glede na to pa se količina odpadne hrane vsako leto le še povečuje, kažejo prvi tovrstni objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Problema se moramo zavedati
Skoraj polovica vsega, kar se pridela, se ne poje. V raziskavi o količini odpadne hrane v Sloveniji v obdobju 2013-2015 se je izkazalo, da smo letno povprečno zavrgli kar 143.000 ton hrane. To pa je pogojeno tudi z našim odnosom, saj bi s pravilnim ozaveščanjem ta odstotek zmanjšali.
Med odpadno hrano štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred pripravo hrane, med njo ali po njej in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano in v gospodinjstvih.
Pomurci pridelamo skoraj največ odpadne hrane
Prebivalci Pomurja smo se izkazali za ne najbolj ozaveščene glede ravnanja s hrano, saj letno porabimo kar 85 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Prednjači sicer Osrednjeslovenska regija z 91 kilogrami, najmanj hrane pa zavržejo v Jugovzhodni Sloveniji, Zasavju ter na Koroškem.
Gospodinjstvo v Sloveniji letno nameni za nakup hrane povprečno 2.671 EUR, kar je 14 % vseh svojih izdatkov. Za ta denar lahko kupi okoli 380 kg hrane na posameznega člana. 16 % te hrane na posameznega prebivalca, v vrednosti 163 EUR pa konča med odpadki.
Količina odpadkov se povečuje
Pri nas še vedno zavržemo preveč užitne hrane. Velik delež le te sicer v smeti tudi spada, to so razni olupki in kosti, ki se jih ne da porabiti, še vedno pa bi s pravilnim ravnanjem morali zmanjšati delež užitne zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da se absolutna količina odpadkov skozi leta še vedno povečuje.
Velik delež hrane roma v smeti že v samem procesu proizvodnje, a največji razlog, da se hrana, ki konča v smeteh kopiči, predstavljajo gospodinjstva, kjer odpadna hrana nastaja pri pripravi in uživanju hrane. Nekoliko manj hrane se zavrže v gostinstvu in strežbi ter v trgovinah. Tam zavržejo predvsem živila, ki jim je pretekel rok uporabnosti in tista, katerih kakovost se je med prodajo spremenila, čeprav je tudi tam temu velikokrat tako, da v smeti odhaja še užitna hrana.
Upošteva pa se lahko le odpadna hrana, ki pride v sistem ravnanja z odpadki. Številna gospodinjstva namreč odpadne hrane ne oddajajo v sistem javnega zbiranja, temveč jo kompostirajo doma in kompost koristno uporabijo na svojih vrtovih.
Koristno predelani odpadki
Odvržena hrana sicer pogosto konča v domačem kompostniku, vseeno pa se največ odpadne hrane predela v bioplinarnah, in sicer kar okoli 60.000 ton letno. Bioplinarne, med katerimi jih je nekaj tudi v Pomurju, veljajo za eno najbolj okolju prijaznih oblik pridobivanja koristne energije. Stanje pri aerobni predelavi je veliko bolj stabilno in tako se tudi količina odpadne hrane, ki se kompostira, iz leta v leto počasi, a enakomerno povečuje.
