Kriminalisti ovadili tudi občinarje, ti so sprejemali denarne nagrade, darila in koristi

Kriminalisti Policijske uprave Celje so zaradi suma storitve kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin ter oškodovanja občinskih in državnih proračunskih sredstev ovadili štirinajst fizičnih in šest pravnih oseb, povezanih z izvajanjem javne gospodarske dejavnosti v dveh občinah na Celjskem.

Osumljeni so storitve 22 kaznivih dejanj s področja korupcije.

Izsledke preiskave je predstavil Ervin Stojnšek, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje.  

O preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj na območju celotne Slovenije je spregovoril višji kriminalistični inšpektor z oddelka za korupcijo v sektorju za gospodarsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Damijan Knavs.

Za kaj je šlo?

S preiskovanjem omenjenih kaznivih dejanj so kriminalsti začeli v letu 2019, pri tem pa so izvedli več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj.

Pri zbiranju dokazov, kjer so poleg klasičnih preiskovalnih metod uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so zbrali zadostno število dokazov zoper štiri javne uslužbence, zaposlene na dveh občinah na celjskem območju, ki so od leta 2015 dalje zlorabljali svoj položaj in so v postopkih izvedbe javnega naročanja od ponudnikov gradbenih storitev zahtevali oziroma sprejemali denarne nagrade, darila in druge koristi.

Kaj so počeli?

Uslužbenci so z zlorabo zaupanega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo oziroma vodili postopke javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika v postopkih javnega naročanja na način, da so prilagodili razpisne pogoje, tako da so ustrezali samo točno določenemu ponudniku ali so namerno razveljavili postopek javnega naročanja.

Ob ponovni izvedbi slednjega so privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami in ga postavili v privilegiran položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.

Javni uslužbenci so se v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki tudi dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe, in sicer so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in najvišji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.

V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni potrebno izvesti objave javnega naročila na portalu, so javni uslužbenci izbrali svoje favorizirane ponudnike s pomočjo tako imenovanih konkurenčnih ponudb, kar pomeni, da se je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim vnaprej posredovali imena ostalih fiktivnih ponudnikov, katerim so nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje, nato pa so izmed fiktivnih kontra ponudb, z dogovorjeno vsebino, izbrali »najugodnejšo« ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.

Ustvarjali so monopol

Kriminalisti so v sklopu preiskave tudi ugotovili, da so se za prejem kontra ponudb dogovarjali ponudniki, ki so si »usluge« vračali, s čimer so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco.

Tako so bila v postopkih izvedbe javnega naročanja kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Ponudniki storitev so z izmenjavo konkurenčnih ponudb in dajanjem nezakonitih nagrad ter daril izpodrivali zdravo in za normalno funkcioniranje trga nujno potrebno konkurenco. Na takšen način so ustvarjali monopol na določenem območju, pri čemer so neupravičeno ustvarjali tako imenovani ekstra dobiček, saj jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. 

Pri tem po besedah policije ne gre spregledati, da ponudniki storitev niso stremeli k temu, da bi kot najugodnejši ponudnik na trgu pridobili posel v vrednosti, ki bi upravičevala porabljena sredstva in opravljeno storitev, ampak so namerno višali ceno, saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način pridobivali protipravno premoženjsko korist.

Glede na samo razširjenost podajanja tovrstnih ponudb policija trdi, da so ponudniki storitev s tem tudi dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglo k pridobivanju višjih dobičkov, posledično pa tudi k višji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.

Do zlorab položajev s strani javnih uslužbencev in posledično do pridobitve posla favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo tako rekoč pri vseh fazah gradnje in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru.

Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oziroma so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se utemeljeno poraja vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del.

Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.

Z omenjenimi korupcijskimi kaznivimi dejanji so osumljenci zase ali za druge osebe pridobivali protipravno premoženjsko korist in posledično tudi povzročali veliko premoženjsko škodo občinskim blagajnam in državnemu proračunu oziroma porabnikom javnih sredstev, vendar pa je realno vrednost zelo težko oceniti, saj je z omenjenim dejanji nastajala škoda tudi posredno, ko se je dvigala realna vrednost za opravljanje gradbenih storitev. 

Prav tako ne gre spregledati, da se je s takšnim načinom tudi onemogočalo delovanje oziroma sklepanje poslov s porabniki javnih sredstev konkurenčnim družbam, ki se niso posluževale nezakonitih načinov pridobivanja poslov.

Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj ena od temeljnih prioritet policijskega dela

Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj je ena od temeljnih prioritet policijskega dela, so še sporočili policisti.

Permanentni izziv za policijo je učinkovitost pri identifikaciji pojavnih oblik in področij korupcijske kriminalitete tako v javnem kot zasebnem sektorju ter njeno preiskovanje, saj običajno po storitvi korupcijskih kaznivih dejanj ni materialnih dokazov ali pa so zelo redki.

V primeru korupcijskih kaznivih dejanj so kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnin, kazniva dejanja pa se dogajajo v zelo ozkih in zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih interesov nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred organi pregona.

Zato je bila policija pri utemeljevanju sumov storitve teh kaznivih dejanj v preteklem obdobju praviloma najbolj uspešna, kadar je pri preiskovanju uporabila prikrite preiskovalne ukrepe, ki so najkvalitetnejši dokazni vir pri korupcijskih kaznivih dejanjih.

Eno od področij, kjer so korupcijska tveganja velika, je področje javnega naročanja, kjer se korupcijska tveganja lahko pojavljajo v vseh fazah javnega naročila od priprave razpisne dokumentacije do faze sprejemanja ponudb in njihove izbire kot tudi kasneje v fazi izvajanja pogodbe.

Poleg tega policija svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja tudi na druga bolj izpostavljena področja, kot so uradna dolžnost in javna pooblastila, zdravstvo, bančništvo in zaščita finančnih interesov Slovenije in Evropske unije.

Ravno tako med korupcijska tveganja uvrščajo tudi korupcijo v športu.

Slovenija je sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, od leta 2021 je v veljavi tudi zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki opredeljuje nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj.

Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj v letu 2021 je bilo nad desetletnim  povprečjem (to je 130), saj je policija vložila kazenske ovadbe in poročila v njihovo dopolnitev za 178 kaznivih dejanj korupcijske kriminalitete. 

V zadnjih petih letih so med korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladovala kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila.

V letošnjem letu je policija do sedaj na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj obravnavala in na državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 67 korupcijskih kaznivih dejanj, za katere so bile osumljene 104 fizične osebe.

V teku pa je še vedno več drugih predkazenskih postopkov za različna korupcijska kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo.

Poleg tega je v letošnjem letu policija na državna tožilstva poslala tudi 24 poročil za zaznana korupcijska kazniva dejanja, pri katerih po zaključku predkazenskega postopka ni bilo podlage za kazensko ovadbo.

Policija je aktivna tudi na področju medinstitucionalnega sodelovanja, saj v okviru izobraževanja, posvetovanj, izmenjavo podatkov sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije, Finančno upravo Republike Slovenije in drugimi državnimi organi. 

V pripravi je tudi nov sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije med policijo in Komisijo za preprečevanje korupcije, ki bo predvidoma podpisan konec septembra.