Gosenice na hrastih niso edini razlog za propadanje drevoreda.
V drevoredu med Mursko Soboto in Bakovci so v zadnjem obdobju opazili povečano prisotnost gosenic in slabšanje stanja nekaterih hrastov.
Zaradi številnih vprašanj o vzrokih za sušenje dreves so na območju opravili pregled strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije.
Kot je za Sobotainfo pojasnil Tine Hauptman z oddelka za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije, so jih upravljavci drevoreda v preteklem mesecu obvestili o množičnem pojavu gosenic na hrastih.
Po ogledu terena in odvzemu vzorcev so v Laboratoriju za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije ugotovili, da gre za vrsto zlatoritka (Euproctis chrysorrhoea), metulja, katerega gosenice se prehranjujejo z listjem različnih listavcev, med njimi tudi hrastov.
Gosenice povzročajo obžiranje listov oziroma defoliacijo, zaradi česar se zmanjšuje rast dreves. Kljub temu pa po besedah Hauptmana ta vrsta običajno ne predstavlja neposredne grožnje za preživetje dreves.
»Načeloma vrsta sama ne ogroža zdravja dreves, v kombinaciji z drugimi škodljivimi dejavniki (na primer mraznice, suša) pa lahko pride do sušenja posameznih dreves,« pojasnjuje.
Podobne pojave letos beležijo tudi drugod po Sloveniji. Na Gozdarskem inštitutu ugotavljajo, da se v različnih delih države lokalno pojavljajo namnožitve več vrst metuljev, katerih gosenice povzročajo poškodbe listja.
Po njegovi oceni je tudi sušenje hrastov v drevoredu med Mursko Soboto in Bakovci najverjetneje posledica več dejavnikov hkrati. Med najpomembnejšimi je prav suša, ki drevesa dodatno oslabi in poveča njihovo občutljivost za škodljivce ter bolezni.
»Predvidevamo, da se hrasti sušijo zaradi kombinacije različnih škodljivih dejavnikov, eden ključnih pa je zagotovo tudi pomanjkanje vode,« poudarja Hauptman.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so na omenjenem območju izvedli pregled in vzorčenje predvsem z namenom identifikacije škodljivca. Sicer pa redno spremljajo pojav bolezni in škodljivcev po vsej Sloveniji.
Med drugim izvajajo programe spremljanja karantenskih škodljivih organizmov pod okriljem uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za bolezni in škodljivce, ki jih v Sloveniji še ni, njihov morebitni pojav pa bi lahko povzročil veliko gospodarsko in ekološko škodo.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko zdravstveno stanje dreves v prihodnje še poslabša. Podnebne spremembe namreč vplivajo na rastline neposredno in posredno, zaradi česar so drevesa vse bolj izpostavljena različnim stresnim dejavnikom.
Za zaščito dreves je po besedah Hauptmana najpomembnejša preventiva. Ključno je izbirati drevesne vrste, ki so primerne za posamezno rastišče, ter skrbeti za njihovo ustrezno preskrbo z vodo in hranili. Pomembno vlogo ima tudi redno spremljanje zdravstvenega stanja dreves, saj lahko zgodnje odkrivanje težav bistveno poveča uspešnost ukrepov.
V primeru zlatoritke je eden najučinkovitejših ukrepov mehansko odstranjevanje in uničevanje gnezd z gosenicami, ki ga je mogoče izvajati med septembrom in marcem.
Tudi pri številnih drugih škodljivcih in boleznih je odstranjevanje napadenih delov dreves pogosto najbolj smiselna rešitev.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je po besedah strokovnjakov upravičena le v posameznih primerih, saj lahko njihova splošna uporaba negativno vpliva na okolje, hkrati pa rezultati pogosto niso zadovoljivi.
