Zavarovanje-varčevanje?
Pozdravljeni!
Odločam se za sklenitev nekega dolgoročnega (5, 10 ali 15 letnega) varčevanja in me zanima kakšne izkušnje imate oz. kam kaj vlagate denar?
Premišljeval sem o kombinaciji da bi bil zavarovan in hkrati varčeval, a sem odprt tudi za druge opcije (delnice mi lih ne dišijo)...Tako, da s predlogi kar na plano. No znesek bi pa bil tam od 50 do 100€ mesečno...
Komentarji
Predlagam ti, da na podlagi tega, kaksne so razmere in kaksne so se lahko, NE sklepas nicesar dolgorocnega, temvec samo take stvari, pri katerih ti je denar hitro na razpolago.
Pa naj te ne premami "ja ampak ce naredite za X let, potem imate nizje stroske". Ker to, da recimo ne bi mogel do svojega denarja v situaciji, ki se se dodatno poslabsa - ali pa da bi takrat tega denarja bilo bistveno manj - je najvecji strosek.
To ti pisem na podlagi 15 let prakse v recimo temu financni dejavnosti. Lahko mi napises tudi privat sporocilo. In ne se bat, ti ne nameravam absolutno nicesar prodati, mi ne pade na pamet.
Cilj je itak tak, da oplemenitim vložen denar, a pravim da na take majhne zneske ne more človek nevem kaj pričakovat, je pa vseeno se lažje "odpovedat" temu vsak mesec postopoma in pol na koncu vseeno nekaj iz tega imet.
Zato pa pravim, da so kaki predlogi dobrodošli, kjer so naložbe kar se da varne in na koncu tudi dobičkonosne.
Jaz sem zavarovan, tako ali drugače, celo življenje. Navadno sem bil na deset let, leta 2004 pa sem sklenil zavarovanje pri Triglavu na 15. let. Nekako planiram, da mi izplačajo ob preteku zavarovanja toliko denarja, da si kupim, če si bom želel in bodo na splošno materialne možnosti, novi avto nižjega srednjega razreda. Glede na takratno morebitno dočakano starost, verjetno zadnji v življenju.
Zdaj, nekaj mi dopisujejo. Da bi sedaj prekinil zavarovanje je brez smisla, tudi zato, ker nekaj pa vseeno imam v primeru poškodbe. V kolesarstvu te hitro kaj doleti, v zadnjih šestih letih sem trikrat solidno telebnil, si zlomil ključnico, na levi roki prsti več niso tako močni, da bi lahko odvil zamašek na slatini in še kaj... Torej ne glej, po mojem mnenju, samo, koliko boš dobil ven izplačano, ampak tudi, koliko dobiš, če se ti Bog nedaj, kaj zgodi.
Moje mnenje!
Najbolj pametno - glede na stanje naše preljube Slovenije - je, da kar po domače denar (ki ga, btw malo kdo ima viška) "v štrumflo" daš doma. Tam bo še najbolj na varnem in še noben ti ga, pod pretvezo plemenitenja denarja, ne ukrade (seveda je mišljeno tako, da ti tega sploh ne veš).
Torej, na kratko: V eno in isto štrumflo vsak mesec 50 € (ali pa 100 €, odvisno) in denar se bo nakopičil. Cca 1K € na leto lahko tako pričakuješ. In še zmeraj ga imaš na razpolago!
Zlato se je v teh štirih letih v času krize še najbolj obneslo.
Ali pa šparaš v šficarskih frankih.. Mam občutek, da se tudi EUR slabo piše.
No, ges san, zdaj že sicer pred kar nekaj časa nazaj, raziskoval isto (nej san sploh s finančnoga poročja). Prešto par knjig na to temo, prebiro dosta finančnih forumov. Nekak san prišo do naslednjih zaključkov:
- "štrumfla" ne pride v poštev, ker če misliš varčevati na srednji ali dolgi rok, de ti inflacija pol štrumfle popapala. Kupna moč prišparanoga zneska de čez 15 let drugačna (dosti nižja). Na tej način ti glij tak "vkradnejo" velki procent privarčevanoga denarja in se tega glih tak ne zavedaš.
- če nucaš zavarovanje se zavaruj. Če ga ne nucaš se ne zavaruj. Zavarovanje je strošek (zavarovalnica in agenti poberejo svoje), zavarovanje ni varčevanje. Če si mlad, zdrav, nimaš odvisnih oseb (žene, otrok), nimaš kreditov, ga po moje ne potrebuješ. Zavaruješ se samo za primer invalidnosti in smrti. Če rabiš oboje, obstajajo hibridi, ki pokrivajo oboje (varčevanje in zavarovanje). Ges načeloma bi zavarovanje in varčevanje ločo (to je pač moje mnenje, nej nujno pravilno, marsikdo se mogoče ne bi strinjo).
- če misliš ka boš keš nuco mogoče že v roki do 5 let, so nej slabi depoziti, ki pa komaj pokrivajo inflacijo ali še to ne. šparanje in najemanje kreditov v tuji valuti je lahko tudi tvegano (valutna tveganja). Alternativa temu so mogoče tudi kakšni denarni ali obvezniški skladi, kar pa že prinaša določeno tveganje.
- tudi zlato je nej slabo, ki se ponavadi zelo dobro izkaže v časih recesije. Za tak mali mesečni znesek se ti verjetno fizični nakup zlata ne splača, bolj kakšni GOLD vzajemni skladi.
Telko od mojga amaterskoga znanja, keroga san si uspel nagrabiti. odločiti se boš na konci itak mogo sam. Vse je odvisno od tega, kelko si pripravljeni tudi tvegati in kakšna je tvoja življenjska situacija: kelko si star, si zdrav, maš familijo, planiraš familijo, maš službo za nedoločen čas, ma partner službo za nedoločen čas, maš rešeni stanovanjski problem itd itd...
p.s. varno in dobičkonosno sta ponavadi v obratnem sorazmerju. Bolj je varno, manjši je dobiček, bolj je tvegano, večji je lahko dobiček (in tudi izguba!). Najti neko ravnovesje oz,. da bo hkrati varno in dobičkonosno pa je že prava mala umetnost. Če najdeš kaj takšnoga, mi sporoči. :)
lp
Imam občutek, da tudi frank ni več stabilen. Če že v denarju, je najboljši yuan.
1. pravilo: ločeno zavarovanje in ločeno naložbe; Zavarovalničarji niso dovolj usposobljeni da bi kvalitetno upravljali z našim denarjem!
2. pravilo: Vedno upoštevaj, da moraš imeti likvidno zalogo da preživiš vsaj 6-12 mesecev brez plače. Ta rezerva naj bo v bančnih depozitih.
3. Pravilo: razliko nalagaj razpršeno po panogah in regijah. Koliko kam je odvisno od tvojega osebnega profila oz. po domače odnosa do rizika. Vsekakor predlagam varčevanje na dolgi rok (nad 10 let)
4. pravilo: nogavica je sicer varna vendar ne nudi najpomembnejšega, to je obresti. Pri dolgoročnem varčevanju ti pride obrestno-obrestni račun zelo prav! primer iz glave: če 35 let nalagaš 100 EUR v nogavico imaš na koncu privarčevano 42.000 EUR, če mesečno nalagaš v sklade(delniške in obvezniške) in ob pr. 7-9 % povprečnem letnem donosu imaš po 35 letih privarčevanih pr. 350.000 EUR.
5. Pravilo: nasvet išči tam kjer to obvladajo in sicer na bankah ki imajo posebne specialiste za naložbeno svetovanje. Pred tem preveri banko in izkušnje svetovalca. Vsekakor ne zaupaj zavarovalnim agentom - nimajo pojma o finančnih naložbah, so pa pogosto zelo "pametni" ko je potrebno kaj prodati.
6. pravilo: ne kupujte tistega kar se trenutno "sveti" (Zlato, CHF, delnice, skladi ...). To je pogosto znak da je balon že zelo napihnjen in lahko poči!
7. pravilo: Takrat ko tečaji padajo je pravi čas za nakupe - torej sedaj je ta čas! Ko kupujejo že penzionisti je že znak za alarm - tečaji bodo padli oz. balon bo v kratem počil!
Ja, pa še kaj bi vam lahko napisal - sicer se s tem ukvarjam že pr. 25 let profesionalno.
Prvo kak prvo, štrunfla je daleč najnevarnejša oblika varčevanja. Či zanemarimo, ka je tou mrtef kapital, šteri se nikak ne oplaja, samo gibij vrejdnost, je tü šče pouleg toga ogromno drüjgi rizični faktorof: Lejko ti kuča zgorij vred z štrunflof, lejko te oroupajo, lejko ti miši pogejo, lejko moli, lejko po spleti določenih okoliščin sploj pozabiš, koma si skrüu, lejko doj mergeš, pa nišče ne vej za pejneze ipd. Pozabi na štrunflo, tou je za stare ajteke pa mamike, šteri več nikoumi na svejti ne zavüpajo, niti sebi. Na te način je skrito šče ogromno tolarof, pa tüdi dinarof, za štere nišče ne vej več.....
Drüjgo, nikak se ne bi strinjo z elaninojon, ka poišči nasvet v bankaj. Tan do ti ponüjali raznorazne depozite, pa konec koncof tüdi zavarovanja oz. kombinacije varčevanja pa zavarovanja. Banke so v ponüdbi fejst omejene, njuvi "strokovnjaki" pa nej glij tak fejst izkušeni, kak davlejo vtis. Rejsan nemreš zavüpati zavarovalnin agenton, šteri so obični inkasanti. Majo pa boukše zavarovalnice fejst usposoblene lidij z vsejmi certifikati pa licencami, šteri znajo fejst dobro svetovati in delajo izključno tou. Zavarovalnice imajo daleč bogatejše izkušnje z naložbami v sklade kak banke, štere kumaj zadnji par lejt tou ponüjajo. Zavarovalnice majo praviloma tüdi dosta boukše produkte, pa nej mus ka vsebujejo zavarovanje, je pa vsekakor priporočljivo meti tou poulek. Po navadi ide samo en del sredstev za zavarovanje in tou za omejeni rok, kda se zavarovalni fond napuni pa ide vse v naložbe. Naložbe so po navadi fejst razpršene, tüdi geografsko gledano, zatou so najbokši način nalaganja. Či de pa cejli svejt vrak zeu, te ti pa itak nikši pejnez ne hasni preveč, zlatou pa glij tak nej
Elanino..tvoje 4 pravilo..je MOGOČE veljalo nekoč in več nikoli vendar.....7-9 % donos....HA HA HA....
4. pravilo: nogavica je sicer varna vendar ne nudi najpomembnejšega, to je obresti. Pri dolgoročnem varčevanju ti pride obrestno-obrestni račun zelo prav! primer iz glave: če 35 let nalagaš 100 EUR v nogavico imaš na koncu privarčevano 42.000 EUR, če mesečno nalagaš v sklade(delniške in obvezniške) in ob pr. 7-9 % povprečnem letnem donosu imaš po 35 letih privarčevanih pr. 350.000 EUR.
Ge špilan stave, pa je to nekak te na pol varčevanje - ker je pač negi indri, kak na bančnon računi, pa na pol investejranje, zato ka še ide gor obenem.
@cegerg, 9% dobi mogoče un, či je zaposleni v banki(?) :))
he he..ja pa še te tou v enih 3 lejtaj, ko te donos itq inflacija pogej..:)
Jaz imam trenutno dva depoziti pri Sparkasse po 3,95% letni in sem čisto zadovoljen. Bolje vrabec v roki, kakor golob na streni oz. 8 - 9% donos nekega sklada... Ajme... tega več dolgo ne bo!
@ Wizeman, glede strokovnosti bančnih svetovalcev vs. zavarovalničarjem pa se žal nikakor ne morem strinjati s tabo. Bančni svetovalci imajo opravljene vsi ustrezne licence, zavarovalničarji (poznam jih kar veliko) pa le redki lahko predložijo licenco za prodajo skladov ali celo borzno licenco. So pa tudi seveda med bančniki tako dobri kot slabi, potrebno je najti pravega kateremu lahko zaupaš da ti bo svetoval in ne prodajal (moj nasvet - išči takšnega z izkušnjami, ki ima za sabo že pozitivne in negativne izkušnje in kateremu se ni več potrebno dokazovati z količino prodaje!). Mimogrede, bančni svetovalec ni plačan od prodaje tako kot so to zavarovalničarji!
Tudi z ostalimi trditvami kot npr. da imajo zavarovalnice daleč bogatejše izkušnje z naložbami, da imajo zavarovalnice "dosta boukše produkte " ipd. se žal, pa brez zamere, nikakor ne morem strinjati (nimam energije ne volje ti to tudi argumentirano dokazovati)
Glede donosa 7 - 9 % - uporabil sem povprečni donos ki je bil dosežen v zadnjih 30 letih (dinamičen portfelj). Seveda so bila v tem času obdobja "gor in dol", tako kot danes.
Ali bodo v naslednjih 30 letih takšnih donosih je težko napovedati (ne ti "cegerg" ne jaz nimava steklene krogle) zato lahko samo ugibava. Lahko da bo večji, lahko bo nižji.
@ I-OWN-YOUR-MAM , ker verjamem da nimaš izkušenj in se delaš samo pameten ti lahko potrdim da so bili povprečni donosi npr. zadnjih 10 let višji kot 9 %. Btw, kakšen pa je tvoj donos pri stavah?
Kakši pameten? Stavo san se že parkrat pri kakših plakataj o donosih, ter štel ove prospekte, kda san kaj rikto na banki. In še nikdar san nej zaslejdo večjih številk od 5%. Ponavadi so te številke okoli 2%, razen za kakše večje investirorje (50k> ali neka), ka njin te malo bole zraste. No, za kakši procent več pač. Ali prek 5% je rejsan že prava redkost in nikak pravilo, kvečjemi izjema za - kak san že pravo - večje investitorje ...
... ali ja, ker se ide za varčevanje, ge tuj neven, ge je bole simple pa ziher kak na banki. Itak je to tista ustanova, ... neven, ge bi indri sploj uradno varčeval, kak pa tan ... čigli, pač varčuješ ... nej pa investejraš. Kar se pa tiče donosa in investejranja. Tisti % na banki so simbolični. Takšen ROI (profit v % od vloženoga) kak dajo banke, napravi na stavaj sakši, keri bar 1x na mejsec šport po TV gleda. No, najbole odvisno od toga, kak dobro zna s svojin bankroll-on upravlati, razporejati vložke, itd., ter kelko vmes še zapravi. To je skoraj bole važno od samih izborov ... vači pa je moj ROI neprimerljiv s temi obrejstmi, ka jih da banka ...
@elanino ge san v enon meseci z 50 eur doubo vo 2750 eur,dober donos gele,ge san zadovolen,man pa 10 let izkušenj...
Pa te dale? Či je to standard, te nucaš še samo slabiva 2 mejsca, pa maš milijon.
elanono, san ti fajn napijso, ka ne gledaj tij na inkasante, šteri odavlejo premoženjska zavarovanja. tej tak malo v megli nika znajo, ka obstajajo nikšna naložbena zavarovanja ali nekši skladi ali neikaj podobnoga. maš pa špecijalizejrane agencije v delnoj lasti zavarovalnic, štere delajo samo tou že dvajsti lejt pa majo seveda vsi vse potrejbne licence (tüdi broukerske) pa se razmijo na malo šürše področje. Banke so žal omejene z fejst vouskin asortimanon naložbenih produktof
Elanino. odkar je Mrkajić haro po Financaj pa so ga kovali v svetskoga guruja nouve ekonomije, več financ ne gemlen resno. Tou je samo ešče eden žuti cajting ala Slovenske novice, bivši (IN)Direkt ipd..... Čedni ekonomisti se ogibajo pojavljanji v Financaj.
Pozdravljeni!
Odločam se za sklenitev nekega dolgoročnega (5, 10 ali 15 letnega) varčevanja in me zanima kakšne izkušnje imate oz. kam kaj vlagate denar?
Premišljeval sem o kombinaciji da bi bil zavarovan in hkrati varčeval, a sem odprt tudi za druge opcije (delnice mi lih ne dišijo)...Tako, da s predlogi kar na plano. No znesek bi pa bil tam od 50 do 100€ mesečno...