Slovenski družinski zdravniki zaradi napovedanih dodatnih obremenitev grozijo z odpovedmi. V soboškem zdravstvenem domu se zanašajo na mlade okrepitve.
Novi splošni dogovor za letos je položaj zdravnikov družinske medicine, ki so na preobremenjenost opozarjali že prej, še poslabšal. Nova pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije jim namreč nalagajo vpis še dodatnih 200 bolnikov.
Zaradi dodatnih obremenitev so družinski zdravniki v Celju zagrozili z odpovedjo pogodb. Edini sprejemljivi kriteriji za delo v družinski ambulanti so že sprejeti standardi in normativi, pravijo specialisti in specializanti družinske medicine. Za letošnje leto je to 1.895 količnikov, s ciljem 1.500 opredeljenih količnikov na enega zdravnika.
Problemi so seveda večplastni. S staranjem populacije je vse več pregledov, smernic in zahtev, družinskih zdravnikov pa je medtem že desetletja premalo. Družinski zdravniki v Celju tako niso edini, ki so zagrozili z odpovedjo pogodb. Kolektiv specialistov in specializantov družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je v pismu podpore kolegom znova pozval k ureditvi razmer na področju družinske medicine.
Večja nevarnost napak in zapletov
Zdravstveni dom Murska Sobota, ki pokriva 70.000 prebivalcev območne enote Murska Sobota, trenutno šteje 25 družinskih zdravnikov specialistov in pet specializantov. Kot pravijo v vodstvu zavoda, imajo glede na predpisane glavarinske količnike, dogovore z vlado in normative iz modre knjige vsi zdravniki preveč opredeljenih pacientov.
»Zato si želimo, da bi se v bodoče zmanjšale naše obremenitve. Vemo, da nam ta trenutek situacije nihče ne more spremeniti. Dobrodošlo je to, da imamo pet mladih zdravnikov, ki bodo zagotovo ostali v našem zavodu in nas razbremenili. Želimo si, da vsaj tisti, ki so že maksimalno obremenjeni, da jim ne bi bilo treba opredeljevati novih bolnikov,« razlaga Edith Žižek Sapač, specialistka družinske medicine in direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Kajti ob prevelikih obremenitvah je, kot pravi direktorica soboškega zdravstvenega doma, možnost strokovnih napak ali zapletov pri zdravljenju večja.
»Rekla bi, da smo vsi na istem. Mi imamo srečo, da nimamo nekih večjih planiranih upokojitev bolniških in porodniških, ker ta sistem bi se nam lahko zrušil čez noč, v kolikor bi do tega prišlo,« ocenjuje direktorica soboškega zdravstvenega doma.
Povečala se je sicer količina dela, ne toliko število pacientov, še dodaja. Več je na primer obravnavanih bolezni na primarnem nivoju, predvsem pa so večje tudi administrativne obremenitve.
Skrajen ukrep
Katarina Skubec Moćić, predstojnica delovne enote družinskih zdravnikov v ZD Celje, medtem pravi, da že precej časa opozarjajo na nevarne razmere tako zanje kot za paciente. Podobno je tudi v Mariboru:
»Daleč največji problem je, da smo ves čas pod časovnim pritiskom, da imamo za pacienta na voljo pet do sedem minut, če si za koga – kar si – vzamemo več časa, pomeni, da drugi čaka in da kolegi ostajajo preko delovnega časa v službi,« ugotavlja Maja Arzenšek, specialistka družinske medicine in v. d. predstojnice OE SZV Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Prav zato zdaj pozivajo k sistematični ureditvi razmer na področju družinske medicine:
»Absolutno je treba razbremeniti v smislu tega, da stimuliramo zaposlovanje novih zdravnikov čeprav vemo, da je to dodaten problem, da je tudi novih malo, ampak s tem bomo dali eno upanje vsem mladim kolegom, da se bodo tudi za to specializacijo odločili,« predlaga Arzenškova.
Na mizi so že kolektivne najave odpovedi pogodb. Za prvi maj jih napovedujejo vsi zdravniki družinske medicine v celjskem zdravstvenem domu:
»Zaenkrat smo se podpisali vsi zdravniki v zdravstvenem domu, pripravljeni so se podpisati tudi trije zdravniki v dislocirani enoti v Štorah, eden v Vojniku in eden v Dobrni. Tako da upamo, da temu ne bo tako, da ne bo potrebno, ampak skrajen ukrep pa ja – so odpovedi,« pravi Moćićeva.
